Pisanju vabil se tudi v elektronski dobi ne moremo izogniti. Ne glede na to, ali sodelavce vabimo na poslovni sestanek, prijatelje na poroko ali nekdanje sošolce na obletnico mature, je zaželeno, da poznamo vsaj osnove pisanja vabila.

Vabilo vsebuje več elementov in marsikoga zmedejo tudi malenkosti, kot je pisanje vejice za končnim pozdravom »Lep pozdrav« in ali moramo najprej navesti sporočevalca ali naslovnika.

V današnjem članku vas poleg teh odgovorov čakata še primera uradnega in neuradnega vabila, da bo pisanje vabila naslednjič predstavljalo najlažji del priprav na dogodek.

Pisanje vabila in njegova zgradba

Vabila so lahko različnih vrst:

• uradna ali neuradna,
• javna ali zasebna,
• ustna ali pisna.

Ne glede na to, ali je vabilo uradno ali neuradno, moramo pri pisnem vabilu vključiti naslednje podatke:

• kdo vabi (sporočevalec),
• komu je vabilo namenjeno (naslovnik),
• na kateri dogodek vabimo in
• kdaj se bo dogodek odvijal.

Pri uradnem vabilu je zgradba še nekoliko podrobneje opredeljena:

• levo zgoraj: ime, priimek, naslov sporočevalca,
• pod tem: podatki o prejemniku,
• desno zgoraj: kraj in datum pisanja,
• sredina: naslov besedilne vrste,
• nagovor,
• vsebina vabila.

Pazljivo tudi pri naslednjih sestavinah vabila:

Kako napisati vabilo – primer neuradnega vabila

Kako napisati vabilo – primer uradnega vabila