Esperanto po svetu (sicer različno dobro) govori približno dva milijona ljudi, torej približno toliko, kot je govorcev slovenščine. Čeprav gre za umetni jezik, lahko z esperantom izrekamo najgloblja čustva, denimo izpovemo ljubezen ljubljeni osebi, in vanj prevajamo literarna dela.

Ste vedeli, da je v esperanto preveden tudi Sonetni venec Franceta Prešerna? 

Želja po univerzalnem svetovnem jeziku

Esperanto je v svetu prisoten že od leta 1887, njegov »izumitelj« pa je Ludwig Lazarus Zamenhof, poljski okulist in ljubiteljski jezikoslovec židovskega rodu. Ustvaril ga je v času, ko so tako imenovani umetni pomožni sporazumevalni jeziki rasli kot gobe po dežju. Njihovi stvaritelji so želeli oblikovati univerzalni svetovni jezik, ki bi združeval ljudi in narode.

To je še v največji meri uspelo prav esperantu, ki se je med njimi najbolj razširil in tudi dejavno ohranil. Še več – še pred nekaj desetletji so se zagovorniki esperanta precej trudili, da bi ga uveljavili kot vodilni univerzalni svetovni jezik, vendar si je ta položaj na koncu priborila angleščina.

Preprost jezik z malo pravili

Poznavalci pravijo, da je esperanto lahek jezik. Ima pravilno in zelo preprosto sestavo, za znanje slovnice pa je treba osvojiti samo 16 pravil. Izjem nima. Zaradi tega se ga je mogoče naučiti veliko hitreje kot druge jezike – znanstvene študije kažejo, da do desetkrat hitreje.

Nekaj lastnosti

• 75 odstotkov besed izhaja iz latinščine in romanskih jezikov, zlasti francoščine, 20 odstotkov iz germanskih, ostale pa iz ruščine, poljščine in grščine.
• Uporablja prirejeno obliko latinice, pri kateri je črkam latinice dodanih šest črk z razločevalnimi znamenji: ĉ, ĝ, ĥ, ĵ, ŝ (c, g, h, j in črka s s strešico oziroma cirkumfleksom) ter ŭ (u s polkrožcem oziroma brevisom), ne pozna pa latiničnih črk q, x, in y.
• Esperanto ima 28 glasov, in sicer 23 soglasnikov in 5 samoglasnikov. Besedilo v esperantu beremo tako, kot je napisano, saj je vsaka črka tudi samostojen fonem.

→ Za pokušino si oglejmo nekaj besed v esperantu:

• patro (oče)
• patrino (mama)
• patrujo (domovina)
• granda (velik)
• malgranda (majhen).

→ In še štetje do deset: unu, du, tri, kvar, kvin, ses, sep, ok, naŭ, dek

→ Če se boste zbližali z esperantistom ali esperantistko, mu/ji lahko ljubezen izpoveste z besedami: mi amas vin (ljubim te). 

Kaj pa literarna dela v esperantu?

Esperanto je tudi literarni jezik, vanj pa so bila med drugim prevedena nekatera slovenska leposlovna dela. Sem spadajo Sonetni venec Franceta Prešerna (Krono de l' sonetoj), Hiša Marije pomočnice Ivana Cankarja (La domo de Maria helpantino), Hotel sem prijeti sonce Toneta Partljiča (Mi volis tuŝi la sunon), Bič in vrtavka Andreja Capudra (La vipo kaj la turbo) ter Nekropola Borisa Pahorja (Pilgrimanto inter ombroj).

Povezani in enakopravni

Govorcev esperanta v svetu sicer ni zelo veliko, so pa dejavni, močno povezani in se srečujejo celo na kongresih. Ravno konec julija je v Nitri na Slovaškem potekal 101. svetovni esperantski kongres, ki se ga je udeležilo 1.250 esperantistov iz 60 držav. V Sloveniji so esperantisti povezani v Združenju za esperanto Slovenije, samostojna združenja pa so tudi v Ljubljani, Mariboru in Posavju.

Bi se radi esperanta naučili tudi sami?

Če vas je učenje esperanta zamikalo, se ga lahko lotite s pomočjo spletne platforme Duolingo ali multimedijskega računalniškega programa Kurso de Esperanto (Tečaj esperanta), v pomoč pa vam je lahko tudi knjiga Esperanto: intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto avtorice Simone Klemenčič.

Če se jezikov vendarle raje učite v živo, pa jezikovne tečaje prirejajo na Andragoškem centru Slovenije, Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ter v Esperantskem društvu Maribor in Klubu esperantistov Posavje. Tiste, ki osnove esperanta že obvladajo, pa bo morda zanimal tudi spletni projekt Ekparolu! – Spregovori.

Esperantisti so velika mednarodna družina enakopravnih članov, ki se družijo, obiskujejo in drug drugemu omogočajo brezplačno bivanje. To bi lahko bili razlogi, da vanjo z učenjem esperanta vstopite tudi vi.