Prvi maj je eden tistih praznikov, ki jih poznamo vsi – ne le po imenu, ampak tudi po vonju po sveže pokošeni travi, dimu iz kresov in zvoku godbe na pihala ob zgodnjih jutranjih urah. A čeprav danes marsikomu pomeni predvsem prost dan za oddih v naravi, ima ta praznik globoke zgodovinske korenine in močno simboliko.

Kako je nastal praznik dela?

Zgodovina 1. maja sega v 19. stoletje, natančneje v leto 1886, ko so se v Chicagu delavci zbrali na množičnih protestih za osemurni delavnik. Protesti so trajali več dni in se končali krvavo – z eksplozijo in nasilnim obračunom med policijo in demonstranti. Številni protestniki so bili aretirani, nekateri celo obsojeni na smrt.

V spomin na te dogodke so 1. maj razglasili za mednarodni praznik delavstva, namenjen spominu na delavske pravice in boje za boljše delovne razmere.

Zakaj Slovenci praznujemo kar dva dni?

V Sloveniji praznujemo kar dva dneva – 1. in 2. maja, kar je precejšnja redkost. Poleg 2. januarja, gre za še en dvojni praznik, ki nam uradno prinese dva prosta dneva.

V Evropski uniji smo edina država, ki praznuje dva dneva, poleg nas pa imajo 2. maj prost še v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori ter Ukrajini.

To tradicijo smo prevzeli v času socializma, ko je bil praznik dela eden osrednjih praznikov nekdanje Jugoslavije. Dvodnevno praznovanje se je ohranilo tudi po osamosvojitvi, saj ima v Sloveniji 1. maj še vedno močan simbolni pomen – kot praznik solidarnosti, dela in povezovanja.

Kresovi, mlaji in budnice – posebnosti slovenskega praznovanja

1. Kresovanja
   Na večer pred prvim majem se po mnogih slovenskih krajih prižgejo kresovi – veliki ognji, okoli katerih se zberejo ljudje, pogosto ob živi glasbi, pogovoru in klobasah z žara. Kres ima starodavni simbolni pomen očiščenja in novega začetka, danes pa predvsem povezuje skupnost.
2. Postavljanje mlaja
   Še ena značilnost slovenskega praznovanja je postavljanje mlaja – visoke smreke ali okrašenega droga, ki se navadno postavi sredi vasi ali trga. Mlaj je simbol življenja, rasti in plodnosti, pogosto ga krasijo trakovi in zelenje, včasih tudi orodje, ki simbolizira delo.
3. Budnice
   Na prvo majsko jutro godbe na pihala marsikje zbudijo prebivalce z igranjem po ulicah. Ta tradicija, imenovana budnica, je glasbeni pozdrav prazniku dela in poklon delavcem. Včasih se pridružijo tudi delavske parade – danes bolj simbolne in redke kot nekoč.

Praznik dela danes

Danes je 1. maj za marsikoga predvsem prost dan za izlet, krajši oddih, piknik ali počitek, a v svojem jedru ostaja praznik delavskih pravic, ki nas opominja, da pridobitve, kot so prosti vikendi, dopust ali osemurni delavnik, niso samoumevne.

Zato tudi danes velja: ko poslušate godbo, jeste dobrote z žara ali se veselite ob kresu – slavite dosežke dela, spoštujte preteklost in pomislite na prihodnost.

In seveda, kot se spodobi:
Živel 1. maj!