Koronavirusna bolezen ostaja med nami, globoko zakoreninjena v naš vsakdan – no, upamo, da ste (ali še boste) vsaj svoje turistične bone dobro izkoristili, saj nam stric Kacin še kar ne dovoli na hrvaško obalo. Joj, pa tako nam je zadišala buzara! 

V današnjem »Covid-19« članku »obiramo« strica Kacina, in sicer:

• Je Jelko Kacin vladni govorec ali govornik?
• Se moramo socialno distancirati ali omejiti družbene stike?
• Zakaj stric Kacin uporablja toliko »fensi« izrazov (targetiramo, evidentiramo)?

Vladni govorec ali govornik

Ob izbruhu epidemije koronavirusne bolezni je slovenska vlada določila uradnega govorca kriznega štaba Vlade Republike Slovenije, Jelka Kacina. V televizijskih oddajah in prenosih smo ga videli pogosteje kot Maria Galuniča, novinarji pa so ga naslavljali z vladni govorec.

Ste ob tem pomislili, da bi bilo bolje, če bi ga naslovili kot vladnega govornika?

Slovar slovenskega knjižnega jezika izraza govorec in govornik označi kot sinonima.

Torej: kdo je govornik in kdo govorec?

• Govornik je »tisti, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari«. (SSKJ2)
• Govorec je »tisti, ki govori, pripoveduje«. (SSKJ2)

Razlagi v SSKJ2 nam ne povesta dosti o dilemi govorec – govornik. Pomen izraza govorec moramo raziskati podrobneje, saj nam razlaga v slovarju ne pove dovolj.

Odgovor najdemo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika:

• Govorec je »tisti, ki predstavlja, zastopa kak organ, organizacijo ali posameznika z neposrednim podajanjem njegovih stališč in odločitev v javnosti«.

Aha, stric Kacin je govorec, ker nam posreduje vladne odločitve v zvezi z epidemijo koronavirusne bolezni pri nas – tudi to, da smo se morali čim prej vrniti z dopustovanja na Hrvaškem – in govornik, ker nastopa pred slovensko javnostjo in nam neposredno podaja informacije.

Izraz govornik se pogosteje uporablja skupaj s pridevnikom slavnostni: slavnostni govornik, zato je bolje uporabiti izraz (vladni) govorec.

Moramo se razstikati (omejiti družbene stike)

Ste izraz razstikati slišali prvič?

Huh, tudi našo izkušeno prevajalsko ekipo je presenetil.  Zaradi pogosto uporabljene zveze social distancing se je v slovenskih prevodih pojavilo veliko predlogov, alternativ angleškemu poimenovanju: razstikanje, družbeno oddaljevanje, vzdrževanje socialne distance in omejevanje družbenih stikov. 

Izraza razstikanje in družbeno oddaljevanje sta neposredna in neposrečena prevoda termina social distancing.

• Prvi zato, ker že obstaja dovolj ustaljenih poimenovanj za social distancing,
• drugi pa je samo neprevzeto alternativno poimenovanje.

Glagol oddaljevati se glede na vse slovarske pomene ni pomensko prekriven z izrazom social distancing.

Tudi izraz (vzdrževanje) socialne distance ni povsem ustrezen pojem, ker je izraz socialna distanca že zaseden pojem (področje sociologije).

Najprimernejše slovensko poimenovanje za angleški termin social distancing je omejevanje družbenih stikov, ki je v vseh publicističnih besedilih pomensko že zelo uveljavljena zveza.

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi načina prenosa virusa namesto izraza social distancing predlagala dosledno rabo zveze physical distancing (omejevanje fizičnih stikov).

Slednja skoraj zagotovo (vsaj v bližnji prihodnosti) ne bo nadomestila termina social distancing, ker je ta v strokovnih, znanstvenih in publicističnih besedilih že močno uveljavljen pojem z jasnim pomenskim poljem.

Je družbena distanca enaka telesni razdalji?

Izraza družbena distanca in telesna (tudi fizična) razdalja nista zamenljiva.

Izraz družbena distanca izvorno prihaja s področja sociologije in pomeni šibko, manj intenzivno interakcijo med navadno prevladujočo skupino in drugimi skupinami ljudi zaradi osebnih, družbenih, ekonomskih razlik.

Zaradi epidemije pa je bil aktiviran in dodan nov pomen: izogibanje nenujnim stikom z drugimi z namenom preprečevanja širjenja (potencialne) okužbe.

Stric Kacin in »fensi« izrazi

Bralec Leemetinega bloga nam je posredoval zelo zanimivo vprašanje in opazko:

»Zakaj vladni govorec (in politiki nasploh) tako »ljubijo« tujke (Kacin v oddaji 24.ur: targetirani ukrepi)?

Odgovor na to vprašanje je večplasten. Dejstvo, da se besedišče slovenskega jezika bogati (in siromaši hkrati) tudi s prevzemanjem tujk, ni presenetljivo.

⇒ Zakaj javni govorci, strokovnjaki z določenega področja uporabljajo toliko tujk?

Da bi utrdili svojo avtoriteto, pridobili spoštovanje in zaupanje (generacijam, ki tujk in angleških izrazov v veliki meri ne poznajo, uporaba teh daje občutek verodostojnosti podatkov). In nenazadnje, da so pri nastopanju bolj samozavestni, posledično tudi bolj prepričljivi.