Kaj so medmeti
Medmeti so nepregibna besedna vrsta. Izražajo tvorčevo razpoloženje, z njimi pa posnemamo naravne glasove, nagovarjamo ljudi ali velimo.
Poznamo tri vrste medmetov:
- Razpoloženjski – oh, ojoj, živijo, uff, haha
- Velelni – pssst, na, lej
- Posnemovalni – bim bam bom, hov hov, bum
Zapisovanje medmetov – skupaj ali narazen?
Medmete zapisujemo skupaj ali narazen.
⇒ Narazen pišemo podvojene (joj joj), stopnjevane (joj prejoj) in likovne (bim bam bom) medmete.
⇒ Vse ostale medmete zapisujemo skupaj – zdravo, opa, tralala, brrr …
Kako pa zapisujemo medmete, katerih sestavine so enake ali podobne?
Pravopis omogoča tri različne zapise (glede na to, kako se izgovarjajo):
- skupaj (hahaha),
- narazen (ha ha ha),
- z vezajem (ha-ha-ha).
Vejica med ponavljajočimi se medmeti – hov(,) hov(,) hov(,)
Bi v spodnjih primerih za posameznim medmetom postavili vejico ali ne?
- Pika je mijavkala mijav, mijav, mijav.
- Pika je mijavkala mijav mijav mijav.
Odgovor je preprost (ja, tega ne preberete prav pogosto): pravilni sta obe možnosti. ![]()
Pravopis nam o vejici med ponavljajočimi se medmeti ne ponudi enoznačnega odgovora.
Le nekaj členov nižje pa narekuje, da vejice med skladenjsko enakovrednimi deli
ne pišemo, kadar izraze ponavljamo, ne da bi jih v govoru ločili s premori
ali z načinom izgovora (druga možnost).
Enoznačnega odgovora torej ni: pisec se lahko sam odloči, ali bo vejico postavil ali ne.
Medmete z vejico ločimo od ostalega besedila
Izvedeli smo, da med ponavljajoče se medmete vejico lahko postavimo.
Kako je z vejico med medmetom in ostalim besedilom – moramo medmet ločiti od preostalega besedila? Odgovor je »preprost«: načeloma.
Pravopis v členu 343 pravi tako:
Samostojno rabljene medmete in medmetne zveze od ostalega besedila ločimo z vejico:
- Lej lej, pa je le prišel.
- Dober dan, kako ste?
- Joj, pa ne že spet!
- Pozdravljeni, ga. Manja, kako ste?
- O, Martina, si le prišla.
Pri tem pa moramo opozoriti na položaje medmetov, ko ti niso rabljeni samostojno, ampak so rabljeni kot stavčni členi. V tem primeru jih od ostalega dela besedila ne ločimo z vejico.
- Samo sklonila sem se, da bi ga pobrala, ko sem kar naenkrat zaslišala resk.
Po medmetu resk se vprašamo kaj sem slišala, zato je v tem primeru medmet del predmeta (stavčnega člena).
Kaj pa izjeme
Leemetini članki ne bi bili tako zanimivi, če ne bi izpostavili vsaj ene izjeme, kajne? ![]()
Zgoraj smo zapisali, da medmet od zvalnika ločimo z vejico:
- O, Martina, si le prišla.
Če zvalnik v govoru od medmeta ni ločen s premorom, vejice med njima ne pišemo:
- O mati, o domovina.
Kako dobro poznate medmete?
Pravopis nam o medmetih in njihovi rabi ponudi kar nekaj različnih napotkov, pri čemer je predvsem postavitev vejice odvisna od tvorčevega dojemanja medmeta in njegove vloge v besedilu.
V katerih primerih je vejica postavljeno pravilno?
a) No, to pa res ne drži.
b) Slišala sem samo glasen, štrbunk.
c) Na živce mi gre s tem svojim hinavskim, ha, ha.
č) Fuj, tega pa že ne bomo jedli.
d) Ojoj sem že mislila, da te ne bo.
Pravilno: a), č)












Dodaj nov komentar