Kaj je medmet?

Kaj so medmeti

Medmeti so nepregibna besedna vrsta. Izražajo tvorčevo razpoloženje, z njimi pa posnemamo naravne glasove, nagovarjamo ljudi ali velimo.

Poznamo tri vrste medmetov:

Razpoloženjski – oh, ojoj, živijo, uff, haha
Velelni – pssst, na, lej
Posnemovalni – bim bam bom, hov hov, bum

Zapisovanje medmetov – skupaj ali narazen?

Medmete zapisujemo skupaj ali narazen.

⇒ Narazen pišemo podvojene (joj joj), stopnjevane (joj prejoj) in likovne (bim bam bom) medmete.

⇒ Vse ostale medmete zapisujemo skupaj – zdravo, opa, tralala, brrr …

Kako pa zapisujemo medmete, katerih sestavine so enake ali podobne?

Pravopis omogoča tri različne zapise (glede na to, kako se izgovarjajo):

skupaj (hahaha),
narazen (ha ha ha),
z vezajem (ha-ha-ha).

Namig: Več o tem, ali je smeh v vseh državah enak, smo pisali že v tem članku.

Vejica med ponavljajočimi se medmeti – hov(,) hov(,) hov(,)

Bi v spodnjih primerih za posameznim medmetom postavili vejico ali ne?

Pika je mijavkala mijav, mijav, mijav.
Pika je mijavkala mijav mijav mijav.

Odgovor je preprost (ja, tega ne preberete prav pogosto): pravilni sta obe možnosti.

Pravopis nam o vejici med ponavljajočimi se medmeti ne ponudi enoznačnega odgovora.

Pravi, da vejico pišemo pri naštevanju enakovrednih besed oz. zvez (prva možnost).
Le nekaj členov nižje pa narekuje, da vejice med skladenjsko enakovrednimi deli
ne pišemo, kadar izraze ponavljamo, ne da bi jih v govoru ločili s premori
ali z načinom izgovora (druga možnost).

Enoznačnega odgovora torej ni: pisec se lahko sam odloči, ali bo vejico postavil ali ne.

Medmete z vejico ločimo od ostalega besedila

Izvedeli smo, da med ponavljajoče se medmete vejico lahko postavimo.

Kako je z vejico med medmetom in ostalim besedilom – moramo medmet ločiti od preostalega besedila? Odgovor je »preprost«: načeloma.

Pravopis v členu 343 pravi tako:

Samostojno rabljene medmete in medmetne zveze od ostalega besedila ločimo z vejico:

Lej lej, pa je le prišel.
Dober dan, kako ste?
Joj, pa ne že spet!
Pozdravljeni, ga. Manja, kako ste?
O, Martina, si le prišla.

Pri tem pa moramo opozoriti na položaje medmetov, ko ti niso rabljeni samostojno, ampak so rabljeni kot stavčni členi. V tem primeru jih od ostalega dela besedila ne ločimo z vejico.

Samo sklonila sem se, da bi ga pobrala, ko sem kar naenkrat zaslišala resk.

Po medmetu resk se vprašamo kaj sem slišala, zato je v tem primeru medmet del predmeta (stavčnega člena).

Kaj pa izjeme

Leemetini članki ne bi bili tako zanimivi, če ne bi izpostavili vsaj ene izjeme, kajne?

Zgoraj smo zapisali, da medmet od zvalnika ločimo z vejico:

O, Martina, si le prišla.

Če zvalnik v govoru od medmeta ni ločen s premorom, vejice med njima ne pišemo:

O mati, o domovina.

Kako dobro poznate medmete?

Pravopis nam o medmetih in njihovi rabi ponudi kar nekaj različnih napotkov, pri čemer je predvsem postavitev vejice odvisna od tvorčevega dojemanja medmeta in njegove vloge v besedilu.

V katerih primerih je vejica postavljeno pravilno?

a) No, to pa res ne drži.

b) Slišala sem samo glasen, štrbunk.

c) Na živce mi gre s tem svojim hinavskim, ha, ha.

č) Fuj, tega pa že ne bomo jedli.

d) Ojoj sem že mislila, da te ne bo.

Pravilno: a), č)