V 3 korakih do cene

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika

Lingua latina – nekoč kraljica, danes učiteljica
  • Zanimivosti
/ 30. September 2016
3
MIN

Lingua latina – nekoč kraljica, danes učiteljica

Ste se kot otrok radi igrali z lego kockami? Če vas mika zlaganje lego kock na jezikovnem področju, je za vas prava izbira učenje latinščine. Pri njej stavke tvorimo besedo za besedo in skoraj pri vsaki je treba biti pozoren na katero od pravil.

Jezik starih Rimljanov

Latinščina (Lingua latina) je jezik starih Rimljanov, ki so ustvarili nekoč največji imperij. Prebivali so predvsem na ozemlju današnje Italije in svoj jezik širili v osvojene province. Ime je latinščina dobila po pokrajini Latium (slovensko Lacij), kjer je bil ustanovljen starodavni Rim. Njeno naravno nadaljevanje je danes italijanščina, obenem pa je latinščina osnova za romanske jezike. Do renesanse je bila v Evropi univerzalni jezik, podobno kot je dandanes angleščina, še vedno pa je uradni jezik Rimskokatoliške cerkve in države Vatikan.

Poleg klasične grščine je eden od dveh evropskih klasičnih jezikov in je bila v zgodovini eden od temeljev klasične izobrazbe. Zaradi velike razširjenosti v preteklosti v sodobnih jezikih najdemo veliko besed z latinskim korenom, prav tako pa se je v veliki meri ohranila v nekaterih vedah: medicini, botaniki, farmaciji, pravu.

Osnova besed in tujke

Iz latinščine izvirajo številne besede, ki se danes pogosto uporabljajo:

  • Republika (res publica – javna zadeva)
  • Socialen (socius – tovariš)
  • Servilen (servus – suženj)
  • Dominanten (dominus – gospodar)
  • Medicina (medicus – zdravnik)
  • Patriarhat (pater – oče)
  • Matriarhat (mater – mati)
  • Human (homo – človek)

Iz latinščine izhajajo tudi številni pregovori:

→ Motiti se je človeško – Errare humanum est

→ Hiti počasi – Festina lente

→ Kocka je padla – Alea iacta est

→ Ponavljanje je mati učenosti – Repetitio est mater studiorum

→ Prisluhniti je treba tudi drugi strani – Audiatur et altera pars

→ Vsak je svoje sreče kovač – Faber est suae quisque fortunae

→ Vse je dobro, kar se dobro konča – Finis et bonum idem est

→ Človek človeku volk – Homo homini lupus

V nekaterih delih Slovenije se pozdravljajo s servus ali serbus, kar izhaja iz latinske zveze Servus Dominus, sluga (suženj) Gospodov.

Zahtevna slovnica

Latinska slovnica je precej zahtevna, vsebuje tudi veliko nepravilnih glagolov. Latinščina ima sistem pregibanja precej podoben slovenščini: predvsem deluje tako, da pripenjamo pripone in obrazila nespremenljivi osnovi. Sklanjanje samostalnikov in pridevnikov se imenuje deklinacija, spreganje glagolov pa konjugacija.

Obstaja pet sklanjatev samostalnikov in štiri spregatve glagolov.

Latinica, latinska abeceda in rimske številke

Rimljani nam niso dali samo jezika, temveč tudi svojo pisavo (latinico) in latinsko abecedo, ki je široko uporabljen sistem zapisovanja po vsem svetu. Slednja je precej podobna slovenski abecedi, nima šumnikov, ima pa črke q, w, x in y. So pa Rimljani uporabljali samo velike črke, male so se pojavile šele v srednjem veku. Do danes so se ohranile tudi rimske številke.

Tečaji in študij klasične filologije

Če vas je učenje latinščine zamikalo, se lahko udeležite začetnih tečajev, ki jih organizirajo skorajda po vsej Sloveniji. Tisti, ki jo želijo spoznati še temeljiteje, pa se lahko odločijo za študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer študenti poleg latinščine spoznavajo tudi klasično grščino ter rimsko in grško kulturo.

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki