Števila nas spremljajo na vsakem koraku, pa naj gre za višino popusta ob nakupu (oh, te imamo punce najraje!), odstotek baterije na mobilni napravi (ki je lahko razlog tudi za manjšo katastrofo), uro in datum, število na rojstnodnevni torti (pri teh velja pravilo – višja kot je številka, redkeje jo izpostavljamo) ipd.

Upamo, da se s to jezikovno dilemo ne srečujejo slaščičarji, ki našo rojstnodnevno torto okrasijo s (hvala bogu) samo številkami. 

Kdaj in zakaj jih moramo zapisati z besedo?

Števila so del našega vsakdana, zato smo prepričani, da z zapisovanjem števnikov ob rednem branju Leemetenih blogov nimate (več) težav. Če ste še vedno v zadregi, se lahko iz nje izvijete s pomočjo našega že objavljenega članka.

V tokratnem blogu razbijamo jezikovni oreh o zapisovanju števnikov z besedo – kdaj in zakaj.

Kdaj zapis z besedo narekuje Pravopis?

Že na začetku moramo zapisati, da Slovenski pravopis (2001) glede zapisovanja števnikov z besedami ne daje natančnih navodil. O zapisovanju števnikov z besedo Pravopis določa:

• da v strokovnih besedilih števnikov nikoli ne zapisujemo z besedo, pač pa s številko.

Razlog za to sta preglednost in lažja berljivost takšnih strokovnih besedil. Obenem pa Pravopis prav tako ne določa natančno, na katera strokovna besedila ali na katere primere pisanja števnikov s številko naj bi se to pravilo nanašalo (§ 546).

Splošni napotki glede zapisovanja števnikov z besedo

Splošni napotki glede zapisovanja števnikov z besedo izhajajo predvsem iz rabe in konteksta, kjer velja, da:

• v besedilih manjša števila zapisujemo z besedo. O tem, katera so manjša števila, bi lahko razpravljali, vendar lahko kljub temu zaključimo, da števila do deset zapisujemo z besedo. Tudi enote ob manjših številih v tem primeru pišemo z besedo – pet metrov;
• v besedilih, v katerih izrecno ne izpostavljamo datuma (npr. uradna prošnja, uradno vabilo), je bolj priporočljivo mesec zapisati z besedo, ne števnikom – 8. decembra, 1. novembra. Enako velja za zapis ure – ob 9.00 in ob 9. uri:
• če števnik stoji na začetku povedi, ga je bolj priporočljivo zapisati z besedo – Dvesto ljudi se je udeležilo konference;
• pri zapisovanju desetletij in stoletij Pravopis narekuje pisanje z besedo – 40. leta 20. stoletja;
• števnike ob neokrajšanih merskih enotah zapisujemo z besedo – pet kilogramov;
• zapisovanje števnikov z besedami je odvisno predvsem od vrste besedila. Če v besedilu ni veliko številskih podatkov, je zaradi lažje berljivosti števnike v tem primeru bolje zapisovati z besedo. V besedilu, ki vsebuje več številskih podatkov, pa je tudi števila do deset zaradi boljše preglednosti bolje zapisati s številko (letna poročila).

Kaj narediti, če ste v dilemi?

Ugotovili smo, da Slovenski pravopis (2001) glede zapisovanja števnikov z besedo ne določa povsem natančnih pravil. Če ste v dilemi (in niste slaščičar), ali števnik zapisati s številko ali besedo, še enkrat preletite ta članek ali glede na vsebino in vrsto besedila presodite o ustreznosti svojega zapisa.