Se spomnite svojih šolskih dni, ko ste pri pouku slovenščine obravnavali naglasna znamenja, torej ostrivec, krativec in strešico? Takrat se vam je morda zdelo, da so trd oreh. Danes bomo ugotovili, da sploh niso.
Slovenski jezik pozna 3 naglasna znamenja:
- strešica (^): zaznamuje dolg in širok glas (ôkno, ôsa, sêstra, ôče, sêjem)
- ostrivec (´): zaznamuje dolg in ozek glas (izkúšnja, vítez, máti, répa, oróžje)
- krativec (`): zaznamuje kratek in širok glas (mìš, študènt, pès, nìč, mègla)
Postavljanje naglasnih znamenj
Naglasnih znamenj seveda ne postavljamo na vseh črkah, ampak samo na samoglasnikih (a, e, i, o, u) in v nekaterih primerih na črki r (prt).
A, i in u poznajo samo ostrivec in krativec. Če boste na teh črkah videli strešico, gre za napako. Tako npr. ločimo samo dolg in ozek a (máša) ter kratk in širok a (kàd).
Vsa tri naglasna znamenja lahko postavimo samo na e in o. Kako torej ločiti med ozkimi in široki samoglasniki? Preberite besede: pes, sestra, repa. Za samostalnik pès verjetno že veste, da se e izgovarja kot polglasnik. Je kratek in širok, zato nanj postavimo krativec. Črko e v besedi sêstra izgovorimo dolgo in široko, nanjo bomo postavili strešico. Črko e v besedi répa pa dolgo in ozko, zato nanjo postavimo ostrivec.
Podobno naredimo še pri črki o. Vzemimo besede: seno, okno, okov. Črka o v besedi senó je ozka in dolga. Zdaj že vemo, da bomo nad njo napisali ostrivec. Črka o v besedi ôkno je široka in dolga, nanjo seveda postavimo strešico. Ostane nam še okòv, kjer je o širok in kratek, nad njim pa napišemo krativec.
Vaja dela mojstra
Krativec praviloma postavljamo na zadnji zlog ali ga uporabimo v enozložnih besedah (kùp, mìš, krùh, izlèt, premòr, prenòs, občàn), strešico pa postavljamo na zlog, ki ni zadnji. Kot pri vseh pravilih pa tudi tukaj obstajajo izjeme (npr. smét, kalorifêr, kís).
Ostalih pravil pri naglaševanju ni. Največ velja prav vaja. Besedo si večkrat preberite in poskusite razločiti, ali je glas dolg ali kratek, ozek ali širok. V pomoč naj vam bo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), kjer lahko preverite, kako je beseda naglašena.
Nò, pà priznájte, dà bó odslèj naglaševánje lážje. 
Vam je bil članek všeč?
Všeč mi je
264
Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Kopiraj povezavoPodobni članki
04. Oktober 2024
Ste vedeli, da ima prevajalstvo svoj praznik? Tako je, 30. september je svetovni dan prevajalcev! To ni le priložnost za vse nas,...
03. April 2020
V prevajalskih agencijah vemo, da term base ali TB, kot mu v žargonu rečemo na kratko, po slovensko pa slovarček izrazov ali glosa...
30.000 bralcev se ne more motiti
Komentarji
Pozdravljeni, zanima me
Gregor v
Pozdravljeni, zanima me pravilna oblika naglasa teh dveh besed:v meni -> kot v menopavzi -> ali je pravilno v m`eni ali v méni?v meni -> kot znotraj mene v notranjosti -> ali je brez vsega?Hvala ;)Lp, Gregor
Pozdravljeni, Gregor,ména kot
Nadja v
Pozdravljeni, Gregor,ména kot menopavza se zapisuje z ostrivcem, v meni (kot jaz) pa s strešico.
Super, najlepša hvala za
Gregor v
Super, najlepša hvala za uporabno informacijo. ;)Lp, Gregor
Pozdravljeni!Rada bi vas
Maruška v
Pozdravljeni!Rada bi vas opozorila na napako: v stavkih ne naglašujemo vsake besede posebej, saj predloge, veznike, ipd. beremo skupaj z besedo pred katero stojijo (npr.: pa priznajte = "papriznájte"), torej teh kratkih besed posebej ne naglasimo. Vaš zadnji stavek (Nò, pà priznájte, dà bó odslèj naglaševánje lážje.) bi torej morali napisati tako: No, pa priznájte, da bo odslèj naglaševánje lážje.Se strinjate?Lep pozdrav, Maruška
Pozdravljeni, Maruška,glede
Andrej v
Pozdravljeni, Maruška,glede na ZRC SAZU so enozložne besede (kamor spadajo tudi predlogi) praviloma breznaglasnice. Ker se naslanjajo na naglašene besede, jim pravimo tudi naslonke. Seveda tukaj govorimo o tekočem govoru oz. o naglaševanju v praktični uporabi jezika. Ker pa smo s člankom želeli pojasniti uporabo naglasnih znamenj na čim več primerih, smo naglasili tudi te besede (glede na Pravopis in SSKJ seveda tudi te besede vsebujejo naglasna znamenja, čeprav jih v uporabi spregledamo, saj lahko v določenih primerih (stavčni poudarek) postanejo naglašene.
Pozdravljeni! Moj otrok v
Alenka v
Pozdravljeni! Moj otrok v soli ravno spoznava naglasna znamenja. Me je pa zmedlo, ker ocitno dolocajo vse samoglasnike v besedi. V mojih casih smo dolocali samo poudajene samoglasnike. A je kaksna sprememba pri pravilih? Hvala. Lp, Alenka
Nastoječa jezikovna tematika
Silvester Kresn... v
Nastoječa jezikovna tematika v tem spletnem portalu je precej podobna zahtevnemu znanstvenemu problemu; sodeč po kar pet letnemu časovnemu intervalu, z samo desetimi komentarji. In to pri tako natančnih pravilih, kot je naglaševanje v pravopisju Slovenskega knjižnega jezika. Jaz osebno pa imam verjetno še manj zaviden problem. Napisal sem nekaj "znanstveno fantastičnih zgodbic v Koroškem dialektu, ker se ne morem strinjati, da bi bili dialekti v preteklih časih samo priložnostna šovinistična spotika. Zgodbice so mi tudi objavili v časopisih in lokalnih občilih. Sedaj pa poskušam Koroški dialekt tudi za vajo uporabljati v komentarjih, kar počnejo v raznih slengih in narečjih tudi drugi. Ker v dialektu pišem po spominu na govor starejših ljudi, ki so se preseljevali iz območja enaga v drugi dialekt bi navedel en primer, v kolikor bi kateri bralec ali bralka hotela ocenit, če je naglašanje in uporaba dialekta v komentarjih nasploh prebavljivo - saj je v njih veliko tujk oziroma izmov iz drugih jezikov ?"Zakâ dêvi to pavûdje z pvanêta Zêmve rîne na Mârs, čè pa je štô na nâZémni orbîti tâk ân têjko prôbvêmov za žêvét ? Îno je tût znâno, dâ jê pvanêt Vênera antvêdar mašîna za gnâr štâncat, če vzêmemo sâmo jêjno atmosfêro za primêr, da se v ânem drôbčkí sekûnde an kôs grafîta skûze vînč kâkâr stû kivomêtrav Vênerinega vûfta sprèmenî v vêjko gûrši diamânt, kâkâr pa ga poznâmo što na Zêmví. Gvîh tâk je pa tût z kerâmiko, katîra bi bâva tût gûrši - hrâjena pri 500 grâdusav Cêvzija îno 100 atmosfêr pritîska. Bûh ne dêj, da bi spêt povzrôčvi kâkšn svemîrski škandâv brêz zadôjstne kovičîne finâñčníh srêdstév, kâř cevô vesôvske îno atômske vevesîve mârtra, ka pa šêve nâs, ko spâdamo v tâk nazvâno ópozîcijo znañstvêničñega razisķovâja". Sîvc.
Pozdravljeni, kje je naglas
Dejan Bosil v
Pozdravljeni, kje je naglas pri besedi tema pa prvem zlogu ali na drugem (na primer ponoči je tema)? Ali je temà ali tèma?Rabim za eno pesem, kjer je rima "tema" in bi mi odgovarjalo, da je poudarek na prvem zlogu, torej tèma.Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljeni, Dejan, našega
Leemeta v
Pozdravljeni, Dejan, našega odgovora ne boste najbolj veseli. SSKJ ima naglasno znamenje na dveh mestih (torej je pravilna ena ali druga možnost): temà in tèma.
Dodaj nov komentar