Se spomnite svojih šolskih dni, ko ste pri pouku slovenščine obravnavali naglasna znamenja, torej ostrivec, krativec in strešico? Takrat se vam je morda zdelo, da so trd oreh. Danes bomo ugotovili, da sploh niso.

Slovenski jezik pozna 3 naglasna znamenja:

• strešica (^): zaznamuje dolg in širok glas (ôkno, ôsa, sêstra, ôče, sêjem)
• ostrivec (´): zaznamuje dolg in ozek glas (izkúšnja, vítez, máti, répa, oróžje)
• krativec (`): zaznamuje kratek in širok glas (mìš, študènt, pès, nìč, mègla)

Postavljanje naglasnih znamenj

Naglasnih znamenj seveda ne postavljamo na vseh črkah, ampak samo na samoglasnikih (a, e, i, o, u) in v nekaterih primerih na črki r (prt).

A, i in u poznajo samo ostrivec in krativec. Če boste na teh črkah videli strešico, gre za napako. Tako npr. ločimo samo dolg in ozek a (máša) ter kratk in širok a (kàd).

Vsa tri naglasna znamenja lahko postavimo samo na e in o. Kako torej ločiti med ozkimi in široki samoglasniki? Preberite besede: pes, sestra, repa. Za samostalnik pès verjetno že veste, da se e izgovarja kot polglasnik. Je kratek in širok, zato nanj postavimo krativec. Črko e v besedi sêstra izgovorimo dolgo in široko, nanjo bomo postavili strešico. Črko e v besedi répa pa dolgo in ozko, zato nanjo postavimo ostrivec.

Podobno naredimo še pri črki o. Vzemimo besede: seno, okno, okov. Črka o v besedi senó je ozka in dolga. Zdaj že vemo, da bomo nad njo napisali ostrivec. Črka o v besedi ôkno je široka in dolga, nanjo seveda postavimo strešico. Ostane nam še okòv, kjer je o širok in kratek, nad njim pa napišemo krativec.

Vaja dela mojstra

Ostalih pravil pri naglaševanju ni. Največ velja prav vaja. Besedo si večkrat preberite in poskusite razločiti, ali je glas dolg ali kratek, ozek ali širok. V pomoč naj vam bo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), kjer lahko preverite, kako je beseda naglašena.

Nò, pà priznájte, dà bó odslèj naglaševánje lážje.