Brezplačen

Hitri izračun cene

x

4
25
V središču / 13. Julij 2018

Ana Jug, študent slovenščine – slovnični spol

Vprašanje spolno občutljive rabe jezika se nanaša na razmerje med slovničnim in biološkim spolom ter je vezano na obdobje, ko se je družbena vloga žensk začela spreminjati.

S spremembo pravnih aktov Filozofske fakultete v Ljubljani se je odprlo vprašanje, kako se neenakost med ženskami in moškimi kaže v jeziku (besede, slovnični spol, skladnja). Preden nadaljujemo, ponovimo:

Senat Filozofske fakultete v Ljubljani je 25. aprila letos sprejel sklep, ki določa, da se v vseh trenutno veljavnih pravnih aktih FF (ki so napisani v moškem slovničnem spolu) v prihodnjih treh letih uporablja ženski slovnični spol. Ko se bo vzpostavilo ravnotežje, se bosta predlagani različici izbirali izmenično.

Uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se bo tako nanašal na kateri koli spol in tudi uporabljen moški slovnični spol (študent, učitelj itn.) se bo nanašal na kateri koli spol.

Povedano krajše: v vseh internih aktih fakultete bomo v naslednjih treh letih brali samo o profesoricah, študentkah in strokovnih sodelavkah, medtem ko bodo moški razumljeni kot del te celote.

Primer:

Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docentka, izredna profesorica ali redna profesorica.

Zapis pred spremembo bi se glasil:

Nosilci in izvajalci predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docent, izredni profesor ali redni profesor.

Kaj je slovnični spol?

  • Slovenščina pozna 3 slovnične spole (moški, ženski in srednji).
  • Slovnični spol se v različnih jezikih izraža na normiran (dogovorjen) način oziroma ga nekateri jeziki sploh ne poznajo.
  • V slovenščini se ne nanaša na predloge, prislove, členke, veznike in medmete.
  • Gre za slovnično lastnost samostalnika (prebivalec, prebivalka, dete), ki vpliva na zaimek (on, ona, ono), pridevnik (majhen, majhna, majhno) in deležnik (Brat je odšel. Sestra je prišla.).
  • Z biološkim spolom ni neposredno povezan, kot je razvidno iz samostalnikov, ki biološkega spola nimajo (na primer: jabolko, slika, travnik).
  • Poznamo samostalnike, pri katerih se slovnični in biološki spol ujemata (mati, oče), a tudi takšne, pri katerih ni tako (dete je slovnično srednjega spola, biološko pa se nanaša na moški ali ženski spol).
Eden od afriških jezikov bantu pozna 16 slovničnih spolov. Med jezike, ki kategorije slovničnega spola ne poznajo, med drugimi sodijo: madžarščina, turščina, japonščina.

Moški slovnični spol = nezaznamovan

V slovenskem jeziku je moški slovnični spol normiran kot nezaznamovan in se lahko uporablja namesto ženskega:

  • Sara je zdravnik.

Raba je v skladu s slovničnimi pravili, vendar v danem primeru prednost dajemo ženski obliki zdravnica.          

  • Stanovalci so sprejeli odločitev.

 Beseda stanovalci zajema moške in ženske.

  • Matej, Sara in Maja so odšli na koncert.
  • Profesor Marja Novak se pravilno glasi – profesorica Marja Novak.
POZOR: slovenski pravopis ne dopušča rabe moške oblike za naziv pred ženskim imenom.

Ženski slovnični spol = zaznamovan

Moških slovničnih oblik ne moremo poljubno zamenjati z ženskimi, ne da bi zvenele zaznamovano:

  • Matej, Marko in Sara so odšle na koncert.

Predlog o nevtralni rabi ženskega slovničnega spola

Jezikovno občutljivejši ljudje se ob rabi moških slovničnih oblik sprašujejo, kako bi lahko jezik uporabljali bolj neizključujoče, ter si prizadevajo za enakovredno rabo ženskega in moškega slovničnega spola. Ta oreh se v slovenskem prostoru tre že dolgo, posebej glasno pa je začel pokati z nedavno odločitvijo Senata Filozofske fakultete v Ljubljani, da v svojih pravilnikih ženske oblike uporablja kot nevtralne. Različici (moška, ženska) se bosta uporabljali izmenično, vendar v istem pravilniku vedno samo ena.

  • Primer ženskih oblik:

→ »Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv.«

Izraza nosilke in izvajalke se nanašata na moške in ženske osebe.

Eden od razlogov za izbiro izmenične rabe enega od danih spolov (in ne obeh hkrati) je narava pravnih besedil, ki so že sama po sebi kompleksna in jih ne smemo dodatno zapletati.

Hkratno navajanje moške in ženske oblike

Če iščemo rešitev, ki ne izbira ene ali druge oblike, lahko vzporedno navajamo moško in žensko obliko (poslušalci in poslušalke). V besedilih, ki so prostorsko omejena (na primer obrazci), je treba izbrati različico, ki besedila ne obteži in ne naredi nerazumljivega. V omenjenem primeru lahko oblike krajšamo:

  • Učitelj/ica o prireditvi obvesti učence/ke.
  • Naročnik/-ica mora poročati o spremembah.
  • Avtor(-ica) prejme nagrado.
  • Kandidat(ka) bo obveščen(a) o izpitnem roku.
  • Tajnik-ica pisno obvesti zaposlene.
STE VEDELI? Ko v besedi pride do spremembe, kot se to zgodi pri obrazilih na -nica in -lka, se -n- oziroma -l- večinoma izpustita (zasliševalec/-ka, pesnik/-ica).

Težava nastane, če je v takšnem besedilu veliko glagolskih oblik:

  • Študent oz. študentka lahko opravlja izpite v predpisanih izpitnih rokih, potem ko je opravil oz. opravila vse obveznosti iz predmeta. 

Kombinacija moške in ženske oblike je bolj priporočljiva zgolj pri samostalniku, pri pridevniku in glagolu pa je priporočljivo upoštevati pravilo ujemanja po bližini:

  • Članica oziroma član knjižnice bo prispevke plačeval letno.

V takšnem primeru se glagolska oblika ujema s samostalnikom, ki stoji bliže glagolu.

Nebinarne spolne identitete

Zgoraj navedeni načini zapisovanja slovničnega spola se nanašajo na binarno razumevanje spola. Ker obstajajo osebe, ki se ne identificirajo izključno z moškim ali izključno ženskim biološkim spolom (na primer transspolne osebe), se je kot alternativa k že uveljavljenim načinom zapisa pridružil podčrtaj:

  • Bralci_ke so izbrali_e najljubšo knjigo.

Tak zapis ni pravopisno normiran, pojavil se je kot kreativen predlog (uporablja se tudi v drugih jezikih) za jezikovno rešitev vprašanja, ki se nanaša na spolne manjšine in ima širše družbeno-kulturne korenine.

Podčrtaj (_) ima v nasprotju s poševnico (/) tri funkcije oziroma možne interpretacije, razvidne že iz grafike zapisa:

→ moško in žensko obliko ločuje in povezuje hkrati ter med njima pušča prazno mesto (za morebitna različna družbena pojmovanja spola, ki bi jih jezikovno težko normirali).

To obliko priporočajo takrat, ko se želimo izogniti rabi izključno moških ali ženskih oblik in ko nagovarjamo osebe, katerih spola ne predvidevamo.

Pred koncem

Ne smemo pozabiti na kreativnost, ki jo spodbujajo različne normirane omejitve nekega jezika, pa naj gre za literarne izume pisateljev, ki niso vedeli, kako se izraziti z obstoječimi literarnimi oblikami, ali za vsakdanji jezik. V vsakem primeru je treba jezik zelo dobro poznati in razumeti, da njegovega mlina ne polomimo.

Zaupajte nam še vi, kaj menite o odločitvi Filozofske fakultete. Jo podpirate ali ne in zakaj?

Podobni članki

07. April 2023
Facebook, slovnica, slovenščina, uporaba jezika, nasveti, družbena omrežja, slovnična pravila, pismenost
Slovnica
5 MIN
25
pogled
V času zdravstvene krize smo doživljali še družbeno krizo, družbena omrežja pa so eksplodirala. Družabno življenje se je skoraj v...
15. Julij 2016
Naziv izobrazbe: Potrebujete nasvet dr. Avgusta Kolariča ali nasvet Avgusta Kolariča, dr. med.?
Slovenski pravopis
3 MIN
44
pogled
Svoj strokovni naziv moramo pogosto zapisati krajše in samo predstavljajte si, da ob prijavi za službo svoj naziv narobe napišete...