Brezplačen

Hitri izračun cene

x

4
26
V središču / 13. Julij 2018

Ana Jug, študent slovenščine – slovnični spol

Vprašanje spolno občutljive rabe jezika se nanaša na razmerje med slovničnim in biološkim spolom ter je vezano na obdobje, ko se je družbena vloga žensk začela spreminjati.

S spremembo pravnih aktov Filozofske fakultete v Ljubljani se je odprlo vprašanje, kako se neenakost med ženskami in moškimi kaže v jeziku (besede, slovnični spol, skladnja). Preden nadaljujemo, ponovimo:

Senat Filozofske fakultete v Ljubljani je 25. aprila letos sprejel sklep, ki določa, da se v vseh trenutno veljavnih pravnih aktih FF (ki so napisani v moškem slovničnem spolu) v prihodnjih treh letih uporablja ženski slovnični spol. Ko se bo vzpostavilo ravnotežje, se bosta predlagani različici izbirali izmenično.

Uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se bo tako nanašal na kateri koli spol in tudi uporabljen moški slovnični spol (študent, učitelj itn.) se bo nanašal na kateri koli spol.

Povedano krajše: v vseh internih aktih fakultete bomo v naslednjih treh letih brali samo o profesoricah, študentkah in strokovnih sodelavkah, medtem ko bodo moški razumljeni kot del te celote.

Primer:

Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docentka, izredna profesorica ali redna profesorica.

Zapis pred spremembo bi se glasil:

Nosilci in izvajalci predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv. Docent, izredni profesor ali redni profesor.

Kaj je slovnični spol?

  • Slovenščina pozna 3 slovnične spole (moški, ženski in srednji).
  • Slovnični spol se v različnih jezikih izraža na normiran (dogovorjen) način oziroma ga nekateri jeziki sploh ne poznajo.
  • V slovenščini se ne nanaša na predloge, prislove, členke, veznike in medmete.
  • Gre za slovnično lastnost samostalnika (prebivalec, prebivalka, dete), ki vpliva na zaimek (on, ona, ono), pridevnik (majhen, majhna, majhno) in deležnik (Brat je odšel. Sestra je prišla.).
  • Z biološkim spolom ni neposredno povezan, kot je razvidno iz samostalnikov, ki biološkega spola nimajo (na primer: jabolko, slika, travnik).
  • Poznamo samostalnike, pri katerih se slovnični in biološki spol ujemata (mati, oče), a tudi takšne, pri katerih ni tako (dete je slovnično srednjega spola, biološko pa se nanaša na moški ali ženski spol).
Eden od afriških jezikov bantu pozna 16 slovničnih spolov. Med jezike, ki kategorije slovničnega spola ne poznajo, med drugimi sodijo: madžarščina, turščina, japonščina.

Moški slovnični spol = nezaznamovan

V slovenskem jeziku je moški slovnični spol normiran kot nezaznamovan in se lahko uporablja namesto ženskega:

  • Sara je zdravnik.

Raba je v skladu s slovničnimi pravili, vendar v danem primeru prednost dajemo ženski obliki zdravnica.          

  • Stanovalci so sprejeli odločitev.

 Beseda stanovalci zajema moške in ženske.

  • Matej, Sara in Maja so odšli na koncert.
  • Profesor Marja Novak se pravilno glasi – profesorica Marja Novak.
POZOR: slovenski pravopis ne dopušča rabe moške oblike za naziv pred ženskim imenom.

Ženski slovnični spol = zaznamovan

Moških slovničnih oblik ne moremo poljubno zamenjati z ženskimi, ne da bi zvenele zaznamovano:

  • Matej, Marko in Sara so odšle na koncert.

Predlog o nevtralni rabi ženskega slovničnega spola

Jezikovno občutljivejši ljudje se ob rabi moških slovničnih oblik sprašujejo, kako bi lahko jezik uporabljali bolj neizključujoče, ter si prizadevajo za enakovredno rabo ženskega in moškega slovničnega spola. Ta oreh se v slovenskem prostoru tre že dolgo, posebej glasno pa je začel pokati z nedavno odločitvijo Senata Filozofske fakultete v Ljubljani, da v svojih pravilnikih ženske oblike uporablja kot nevtralne. Različici (moška, ženska) se bosta uporabljali izmenično, vendar v istem pravilniku vedno samo ena.

  • Primer ženskih oblik:

→ »Nosilke in izvajalke predmetov na doktorskem študiju so lahko osebe, ki imajo veljaven učiteljski naziv.«

Izraza nosilke in izvajalke se nanašata na moške in ženske osebe.

Eden od razlogov za izbiro izmenične rabe enega od danih spolov (in ne obeh hkrati) je narava pravnih besedil, ki so že sama po sebi kompleksna in jih ne smemo dodatno zapletati.

Hkratno navajanje moške in ženske oblike

Če iščemo rešitev, ki ne izbira ene ali druge oblike, lahko vzporedno navajamo moško in žensko obliko (poslušalci in poslušalke). V besedilih, ki so prostorsko omejena (na primer obrazci), je treba izbrati različico, ki besedila ne obteži in ne naredi nerazumljivega. V omenjenem primeru lahko oblike krajšamo:

  • Učitelj/ica o prireditvi obvesti učence/ke.
  • Naročnik/-ica mora poročati o spremembah.
  • Avtor(-ica) prejme nagrado.
  • Kandidat(ka) bo obveščen(a) o izpitnem roku.
  • Tajnik-ica pisno obvesti zaposlene.
STE VEDELI? Ko v besedi pride do spremembe, kot se to zgodi pri obrazilih na -nica in -lka, se -n- oziroma -l- večinoma izpustita (zasliševalec/-ka, pesnik/-ica).

Težava nastane, če je v takšnem besedilu veliko glagolskih oblik:

  • Študent oz. študentka lahko opravlja izpite v predpisanih izpitnih rokih, potem ko je opravil oz. opravila vse obveznosti iz predmeta. 

Kombinacija moške in ženske oblike je bolj priporočljiva zgolj pri samostalniku, pri pridevniku in glagolu pa je priporočljivo upoštevati pravilo ujemanja po bližini:

  • Članica oziroma član knjižnice bo prispevke plačeval letno.

V takšnem primeru se glagolska oblika ujema s samostalnikom, ki stoji bliže glagolu.

Nebinarne spolne identitete

Zgoraj navedeni načini zapisovanja slovničnega spola se nanašajo na binarno razumevanje spola. Ker obstajajo osebe, ki se ne identificirajo izključno z moškim ali izključno ženskim biološkim spolom (na primer transspolne osebe), se je kot alternativa k že uveljavljenim načinom zapisa pridružil podčrtaj:

  • Bralci_ke so izbrali_e najljubšo knjigo.

Tak zapis ni pravopisno normiran, pojavil se je kot kreativen predlog (uporablja se tudi v drugih jezikih) za jezikovno rešitev vprašanja, ki se nanaša na spolne manjšine in ima širše družbeno-kulturne korenine.

Podčrtaj (_) ima v nasprotju s poševnico (/) tri funkcije oziroma možne interpretacije, razvidne že iz grafike zapisa:

→ moško in žensko obliko ločuje in povezuje hkrati ter med njima pušča prazno mesto (za morebitna različna družbena pojmovanja spola, ki bi jih jezikovno težko normirali).

To obliko priporočajo takrat, ko se želimo izogniti rabi izključno moških ali ženskih oblik in ko nagovarjamo osebe, katerih spola ne predvidevamo.

Pred koncem

Ne smemo pozabiti na kreativnost, ki jo spodbujajo različne normirane omejitve nekega jezika, pa naj gre za literarne izume pisateljev, ki niso vedeli, kako se izraziti z obstoječimi literarnimi oblikami, ali za vsakdanji jezik. V vsakem primeru je treba jezik zelo dobro poznati in razumeti, da njegovega mlina ne polomimo.

Zaupajte nam še vi, kaj menite o odločitvi Filozofske fakultete. Jo podpirate ali ne in zakaj?

Komentarji

V letih, ko bodo študentje

V letih, ko bodo študentje postali študentke, vsi tisti študenti, ki ne bodo zaznali ženstvenosti v sebi in se bodo še naprej smatrali za študente, ne bodo mogli opravljati svojih izpitov, ker bo k izpitu lahko pristopila samo študentka. Pravno gledano je pač tako. Študen lahko toži univerzo, ker mu ne dovoli šolanja kljub vpisu.

Vsekakor sem proti takšni

Vsekakor sem proti takšni "rešitvi", ki ničesar ne rešuje temveč samo prestavlja problem oziroma ustvarja novega. Neumnost. V zgornjih primerih ste navedli nemalo primerov, ki ponujajo boljše rešitve oziroma povsem ustrezne rešitve. In drugič, še pomembneje, nedopustna se mi zdi samovolja na nivoju sklepa ene fakultete, ki je del javne univerze, s tako širokimi učinki (lahko bi se šli takšne ali podobne jezikovne pustolovščine v internem krogu kakšnega zasebnega zavoda; vendar brez učinkov in posledic na okolico).Upam, da se ne najde tudi pri vas kakšen/na družbeno ozaveščeni/a in bo po preštevanju samostalnikov v mojem komentarju ugotovil/a, da je neuravnotežen delež samostalnikov moške in ženske slovnične oblike ter bo zavrnil/a objavo komentarja. :))(hec vendar k temu tovrstne rešitve vodijo)

Ne zagovarjam te rešitve, ker

Ne zagovarjam te rešitve, ker se mi zdi umetna.Ne glede na zgornjo trditev pa je Ernest izpostavil pomembno dejstvo: glede zaznavanja ženstvenosti tu ne more biti nič spornega, saj iz biologije vemo, da ima vsak standardni moški (ki se je sposoben vpisati na univerzo) tudi kromosom x, medtem ko nobena standardna ženska nima kromosoma y. Ta argument bi moral zadoščati tudi na sodišču. Torej, brez izgovorov, študij bo pač treba končat! ;)

Spoštovani.To je čista

Spoštovani.To je čista traparija.Na tak način se bo neka oseba spomnila, pregovorila še kake tri ljudi in nastala bo razprava. Ker bodo priseljenci, ki jim gre dvojina v nos kar številčni, nam bodo to lepo in logično dvojino ukinili. Vse skupaj se bo začelo na Filozofski fakulteti, ne na matematčini, saj bo bolj prepričljivo. Iz tega razloga bo takoj nekaj privržencev več. Tako se stvari začnejo obračati, kar pa še ne pomeni, da na bolje. S tako mislijo, vas bom vse lepo pozdravil. (pozdravila?)Zdenka

Filozofska fakulteta je

Filozofska fakulteta je politično izjemno komunistično opredeljena, kar je velika žalost.Njen prvi namen je ustvariti volilce, ki ne bodo razmišljali s svojo glavo.Najbolj žalostno pa je to, da se preko jezika želi indoktrinirat v LGBT ideologijo.

Menim, da so na FF odprli

Menim, da so na FF odprli temo, ki ne potrebuje nove rešitve, saj če so želeli enkopravnost spolov v svojih aktih bi lahko elegantno uporabili oba spola ( npr. Docent/-ka) in tako zagotovili enakost.Očitno so s to potezo želeli doseči le širšo javno razpravo ali pa poiskati konsenz tam kjer ga ni. 

Ali ni tu ključnega pomena

Ali ni tu ključnega pomena zaznamovanost/nezaznamovanost slovničnega spola? Saj je vse jasno!In logiko žrte se da tudi obrnit: ali nismo moški z nezaznamovanostjo moškega slovničnega spola BREZ svojega spola, slovničnega spola, ki bi bil lasten samo nam, saj se ta lahko uporablja za vse, medtem ko imajo ženske izključno svoj spol, ki se za moške ne more uporabljati? Moški hočemo svoj spol, zaznamovan slovnični spol, ki ne bo uporaben za ženske in ostale ... stvari ... ja, zveni debilno, a ne? Ravno tako debilno kot trenutne tendence zblojenih pravičnikov. Vse se zvede na to, ali na zadevo gledamo pozitivno (moški slovnični spol je vsevključujoč) ali negativno (moški slovnični spol je izključujoč). Ljudje, ki v moškem slovničnem spolu vidijo izključevanje, češ "jaz ženska nisem naslovljena v svojem spolu", umetno ustvarjajo problem tam, kjer ga ni, ker pač na stvar gledajo negativno, s tem pa želijo reševati nekaj drugega, osebnega, nekaj kar jih sili v to, da na stvari generalno gledajo z negativnega vidika. Ampak jezik ni osebna stvar. Jezika ne zanima, kako se človek kot uporabnik počuti. Jezik živi z masovno rabo in se spreminja po pravilu kritične mase. Kar se prime, se prime, uvajanje sprememb na silo pa je obsojeno na propad. 

<div>STE VEDELI? Ko v besedi

<div>STE VEDELI? Ko v besedi pride do spremembe, kot se to zgodi pri obrazilih na -nica in -lka, se -n- oziroma -l- večinoma izpustita (zasliševalec/-ka, pesnik/-ica).</div><div> </div><div>No, v besedi zasliševalec, ki je navedena kot primer, se to ne zgodi. Razen fonetično. </div>

Kaže, da je na FF skupina

Kaže, da je na FF skupina žensk, ki ni zadovoljna s svojim spolom. Že pred leti je ta ista skupina prostestirala ob postavitvi kamnitega kipa - ženskega torza, v avlo fakultete, češ da je ženska "brez glave" sramota za žesnki spol. Zgodba se očitno nadaljuje ... 

Verjeli ali ne: tole s

Verjeli ali ne: tole s Filozofske fakultete mi je najprej zvenelo kot prvoaprilska šala. Počasi me bo sram, da sem diplomirala na tej ustanovi. Je tako težko izpisati (brez okrajšav!) ali nagovoriti v obeh spolih? Študenti in študentke lahko opravljajo izpite .... Tudi okrajšave oz, n.pr., itd po mojem mnenju odražajo nespoštovanje naslovnikov in naslovnic: niti toliko se avtor ali avtorica ne potrudita, da bi vse izpisala.Hvala vam, ker skrbite za slovenski jezik! Vendar je vaša "Leemeta" kljub trudu presneto kisla: lahko ni bili vsaj "Limeta", vaš logo z napisi samo v angleščini pa je sploh sramota za slovensko podjetje. Brez zamere, ampak dovolj mi je te angleščine, čeprav sem anglistka.

Romana, pozdravljeni,hvala za

Romana, pozdravljeni,hvala za podano mnenje glede sklepa.Kar zadeva naš slogan, pa vam z veseljem sporočam, da imamo že pripravljeno prenovljeno različico, vendar čakamo na dokončanje nove spletne strani, kamor bomo logotip (skupaj s sloganom) tudi dodali. Mislim, da vam bo všeč – o nobeni angleščini ne bo ne duha ne sluha! <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>P. S. Če ste zelo neučakani, si ga lahko že ogledate na naši FB-strani. <img alt="wink" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="wink" width="20"/>

Če se ne motim, imajo na FSD

Če se ne motim, imajo na FSD že leta vse notranje akte v ženski slovnični obliki. Sklep FF je gesta, ki poskuša prispevati k večjemu občutku vključenosti žensk v akademsko sfero. Dokazano je, da ljudje stremijo k višjemu položaju in dosegajo boljše rezultate, če občutijo pripadnost, če se počutijo nagovorjene. Morda bo večkrat zapisana in izgovorjena beseda "profesorica" in dekanja" vsaj malo prispevala k temu, da bodo študentke to tudi postale. Ali pa direktorice in - mislecinje? Poslovnežinje? ;)Govorimo o gesti in ne o napadu na jezik. Vendar ne poznam skoraj nikogar, ki ga novica o tem sklepu ne bi bila dosegla. In večina ukrepu strastno nasprotuje. Kako zanimivo, da začasna sprememba v notranjih aktih ene od fakultet tako razburi kar širšo javnost ... prav tisto javnost, ki ostaja povsem brezbrižna ob vsakodnevnem mesarjenju in umiranju našega jezika.

Ta poteza Filozofske

Ta poteza Filozofske fakultete se mi zdi traparija. Nimam pojma, zakaj ni v redu, če se napiše "študentka Mojca" in "študent Jaka"? In povsem v redu se mi zdi, če vidim zapis: "Na slovesnosti bosta imela govor profesorica Ana in profesor Marko". Je res treba na tak način "šparat" z besedami?  

Odločitev FF presega

Odločitev FF presega jezikovne okvire, gesta je verjetno socialni poskus. To mi je všeč, posebej še, ker se mi zdi, da smo resnobno in preprosto ljudstvo, ki težko zmore kako malo bolj nenavadno (nenevarno) početje, če mu to ni odrejeno. Potem pa je nenavadnega početja povsod veliko, posebej še na najbolj nepričakovanih mestih.Samo ugibam lahko, da se kdo celo boji takega poskusa, ker res ne ve, če se bo nemara posrečil in bo moral kdaj tudi sam zamenjati slovnični spol. Ni vrag, da kaj takega lahko pričakuješ od zakonodajalca. Res je, dokler je le-ta "moški", zagotovo ne.Da pa bo zato kdo (oz. katera – no, pa imam težavo) imel_a občutek, da je bolj vključen_a, da bo zato več profesoric, dekanj in "mislecinj", pa ni dobro. Preveč zunanja, formalna gesta je. Vaš drugi ostavek se mi zdi dober, razmišljanje v prvem pa mi je tuje, skoraj naivno se mi zdi. Se študentke res počutijo manj oz. slabše nagovorjene kot študentje? Študentje se torej počutijo bolj "negovani"? Tega pa res nisem nikoli in nikjer opazil. Ne v šoli ne kje drugje. Če kaj, potem je obratno. Ali kakor pač kje.    Pravice obeh spolov naj bodo izenačene, se ve. Saj so, kaj niso? Tu mislim z zakoni. Spol pa res ni več pomemben. Če kje še vedno je, je to treba urediti prav tam. Če imajo npr. na FF težave s tem, so se odlično odločili.Sploh se mi zdi, da so pravice brezspolne, in da bomo med formalnim izenačevanjem spolnih pravic vsi skupaj postopoma izgubili marsikatero drugo.   

"... zveni debilno, a ne?"

"... zveni debilno, a ne?" Meni nikakor.Ta odziv mi je najboljši, tako razmišljanje mi je blizu. Neobičajno duhovito je. V osnovi pa je smotrno in tvorno, ker da drug enakovreden pogled in tako odpleta težave. Naj bi jih. Če jih ne, smo res pretrdno pripeti v svoj zorni kot ali pa smo v neustavljivem zagonu.Verjamem, da nimam težav s spoloma, od zunaj pa me večkrat opozorijo, da tu ni vse v redu. Z mojega zornega kota imajo ženske pomembne prednosti pred moškimi. Tako jih pač vidim, upam, da je to še vedno prav. Da pa bom to svojo pristranskost malo ublažil, bom uporabil "vašo" osnovo – zakaj bi svoj spol delil na oba konca. Pa res. Zdaj, ko smo se nekateri moški izenačili (emancipirali) in redno zmoremo prav vsa ženska opravila (se ve, tudi moška, če kaj takega še obstaja?), zdaj se moramo boriti tudi za svoje pravice.

"Moška oblika" se je

"Moška oblika" se je uveljavila skozi zgodovino sprememb slovenskega jezika. V kolikor bi družbeni konsenz sprejel, da je potrebno to danes, zaradi enakopravnosti spolov spremeniti, bi se to lahko spremenilo le do "nevtralne točke", kjer bi se lahko vsak poljubno odločil, katero obliko bo uporabil in bi veljala za oba spola.  Z določanjem "ženkse oblike" kot obvezne so predlagatelji in potrjevalci šli predaleč, saj so sistematično diskriminirali "moški spol". Posledično bi bilo potrebno to pravilo takoj razveljaviti kot izrazito diskriminatorno do moškega spola. Še posebej pa bi bilo potrebno takoj ukrepati proti predlagateljem in potrjevalcem tovrstnih sprememb, saj so praktično uveljavili novo in popolnoma jasno diskriminacijo po spolu, kar pa je tudi zakonsko prepovedano.Glede na to, da pa se tovrstni predlogi uvajajo na Filozofski fakulteti, ki naj bi bila celo vodilna na področju skrbi za jezik in skrbi za nediskriminatorno vedenje po spolu, pa bi bilo potrebno pozvati vse udeležene predlagatelje, potrjevalce, pa tudi zagovornike take rešitve, da se nemudoma odstranijo iz sistema poučevanja na Filozofski fakulteti, saj dokazano širijo nestrpnost in diskriminacijo po spolu in to v okviru učnega procesa.

Pozdravljeni,hvala za

Pozdravljeni,hvala za komentar.Moram priznati, da se "nevtralna točka", ki jo omenjate, sliši zelo dobro in zanimivo. Sicer glede na trenutne razmere malce utopično, a vendarle zanimivo. <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>

poznamo ženske variante

poznamo ženske variante poklicev: učiteljica, predavateljica, docentka, študentka...pa tudi moške razlićice zgoraj omenjenih: učitelj, predavatelj, docent, študent...to je po pravilu v slovenskem  jeziku. nekoč so ti ljudje delali (predlagatelji) strokovni izpit iz slovenskega jezika, sicer ne bi mogli poučevati na fakulteti. edino če ga niso kupili ali pa so to"partizanski" profesorji oz.  predlagatelji (ti mogoče ne vejo, kaj je to strokovni izpit) . toporisic se bi obračal v grobu, ce bi videl, kako se njegovo slovnico uničuje.sam sem imel tudi jaz izpit iz slovenscine in me te "spremembe" močno motijo, ker niso v duhu pravil slovenskega jezika. 

Pozdravljeni, dragE moji! ;

Pozdravljeni, dragE moji! ;)Naj bo še mojih pet kovačev:Predlagane spremembe niso potrebne oziroma so povsem odveč, kajti že od nekdaj velja, da v slovenščini moški spol v množini vključuje tudi ženske in to vsi vemo, zakaj bi se torej sprenevedali?Dejanske potrebe po spremembah torej ni, ker se je vseeno pojavila, se lahko vprašamo o vzrokih:- morda je komu/kateri dolgčas,- morda gre za kake frustracije, glede enakovrednosti spolov ali celo za kakšne spolne dileme (no, upam, da ne še za kake bolezni ;) )- morda je povezano s kakimi LGBT idejami oziroma gibanji in poskuse infiltracije nečesa drugega- morda gre za pomanjkanje občutka za jezik (pri čemer resnično upam, da ni to), ali pa za željo po dviganju prahu oziroma vzbujanju pozornosti- kaj petegaLep pozdrav in nasmejane dneve želim (pa hvala, ker mi boste navedli morebitne napake, v mojem komentarju, čeprav sem se zelo trudila, da jih ne bi bilo O:) - v nagovoru je pa namerno tako :) ),Alja

P. S. Ojej, vidim, da sistem

P. S. Ojej, vidim, da sistem ne podpira ročno vnesenih smeškov. Če bi to prej vedela, jih ne bi ''klamfala''.

Pozdravljeni, Alja,vsekakor

Pozdravljeni, Alja,vsekakor ste nam postregli z več možnimi (in zanimivimi) vzroki za predlagane spremembe, kako se bo predlog obnesel v praksi, pa bo bržkone pokazal čas. :)Lep dan in oglasite se še kdaj!

Sara je zdravnik.POZOR:

Sara je zdravnik.POZOR: slovenski pravopis ne dopušča rabe moške oblike za naziv pred ženskim imenom.Pogosto uporabljamo npr. doktor Tekstorjeva. Pri tem tudi besede doktor ne sklanjamo. Npr.: Poznam doktor Tekstorjevo. Vam je poznan tak način govora? Ali je težko reči: Poznam doktorico Tekstorjevo.

Pozdravljeni, Marta,hvala za

Pozdravljeni, Marta,hvala za vaš komentar. Jezikovna svetovalnica Inštituta Frana Ramovša pravi:"V uradnih besedilih (pravilnikih, zakonih, statutih ipd.) se namreč nazivi največkrat uporabljajo generično in brez imena, zato jih pogosto ohranjamo v moškem spolu, a na dejstvo, da veljajo navedbe za oba spola, opozorimo s povedjo: V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.Toda oblika v statutu vas ne obvezuje, da bi tudi v položajih, ko nazivu sledita ime in priimek ali tudi samo priimek, uporabljali moško obliko. Ta način je bil odpravljen tudi v pravopisnih pravilih. Zadnji Slovenski pravopis iz leta 2001 v členu 862 opozarja, da je moška oblika samostalnika namesto ženske v zvezah kot doktor Marja Boršnik ali doktor Boršnikova neknjižna (»prav je doktorica Marja Boršnik, doktorica Boršnikova«). Opozorilo se nanaša na zapise iz preteklosti, ko je (zlasti po drugi svetovni vojni) res veljalo, da se slovnično nezaznamovane moške oblike uporabljajo tako za moške kot ženske osebe, saj naj bi z nazivom za poklic označevali le funkcijo posameznika, spol pa naj bi bil razviden iz imena, ki nazivu sledi (npr. profesor Marja Borštnik).Danes Standardna klasifikacija poklicev Statističnega urada Slovenije za vsak poklic predvideva moško in žensko obliko. Zato je prav, da se (četudi je v vašem statutu naveden le tajnik) v besedilih ta naziv prilagodi konkretni osebi, v vašem primeru torej gospe tajnici."Lep pozdravVaša Leemeta

Dodaj nov komentar

Filtered HTML

  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Dovoljene HTML oznake:<a> <em> <strong> <cite> <blockquote> <code> <ul> <ol> <li> <dl> <dt> <dd>
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
14 + 1 =
Reši to preprosto matematično nalogo in vnesi rezultat. Npr. za 1 + 3 vnesi 4.

Podobni članki

21. April 2016
Ali so germanizmi že »znucani«?
Jezikovne dileme
MIN
36
pogled
V družinskem krogu ali med prijatelji radi govorimo kar »po domače«. Le redko pa pomislimo, da največkrat to sploh ni po domače...
24. Februar 2017
Slovenski pravopis
3 MIN
32
pogled
Superživila, ki so se začela uveljavljati v svetu, smo začeli vključevati v svojo prehrano tudi pri nas. A če želimo imena vseh te...