Sklanjanje nekaterih besed preseneti celo materne govorce. Nekatere zelo splošne in vsakdanje besede nenehno sklanjamo narobe, ne da bi se tega zavedali.
Je pravilno »kličem hči«, »kličem hčero« ali »kličem hčer«? Za odgovor na to vprašanje si oglejte blog 10 samostalnikov, ki povzročajo težave pri sklanjanju.
Danes pa si oglejmo dve prav posebni besedi, ki ju (po naši natančni notranji statistiki) 99 % vseh maternih govorcev sklanja napačno. Gre za besedi povodenj in model.
Z branjem današnjega bloga se boste vsaj v znanju sklanjanja samostalnikov uvrstili v najboljši 1 % govorcev! ![]()
Povodenj
Povodenj pomeni razlitje vode.
| ednina | dvojina | množina | |
|---|---|---|---|
| IM | povódenj | povódnji ( |
povódnji ( |
| RO | povódnji ( |
povódnji ( |
povódnji ( |
| DA | povódnji | povódnjima ( |
povódnjim ( |
| TO | povódenj | povódnji ( |
povódnji ( |
| ME | povódnji | povódnjih | povódnjih |
| OR | povódnjijo | povódnjima ( |
povódnjimi ( |
Beseda povodenj je ženskega spola in njen rodilnik je povodnji. Nenavadno, kajne? Sklanja se po 2. ženski sklanjatvi, katere sklanjatveni vzorec je beseda perut. V to sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki v imenovalniku ednine nimajo končnice oz. imajo končnico -ø, v rodilniku pa končnico -i.
- To leto v naših krajih ni bilo povodnji.
Model
Zdaj pa k drugi besedi. Ta je módel, torej tista posoda za v pečico, v kateri spečemo npr. šarkelj. Bodite pozorni na naglas: ta je na črki ó in ne na črki é, kot bi morda pričakovali.
| ednina | dvojina | množina | |
|---|---|---|---|
| IM | módel | módla |
módli ( |
| RO | módla ( |
módlov ( |
módlov ( |
| DA | módlu ( |
módloma ( |
módlom ( |
| TO | módel | módla ( |
módle ( |
| ME | módlu ( |
módlih ( |
módlih ( |
| OR | módlom ( |
módloma ( |
módli ( |
Beseda model je moškega spola, rodilnik pa se glasi modla. Sklanjamo jo po 1. moški sklanjatvi. V to sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki v imenovalniku ednine nimajo končnice oz. imajo končnico -ø, v rodilniku pa končnico -a. Vzorčni primer za to sklanjatev je beseda korak.
- Mama je iz modla stresla potico.
Še dva primera rabe besed, ki jih pogosto pišemo narobe (ostale preverite tukaj):
- Z otroki in ne z otroci.
- K tlom in ne k tlem.











Komentarji
Zelo uporabno. Nikoli več ne
Aljaž v
Zelo uporabno. Nikoli več ne bom v dilemi, ko se bom spraševal, koliko povodnji smo doživeli v zadnjih letih.Vendar pa sem bil razočaran, ko sem zaključil z branjem članka - izpustili ste namreč klasičen stoš o dedku, ki ga je obvezno povedati vedno, ko pogovor nanese na sklanjanje. Zato vas bom rešil zadrege in ga zapisal sam:- Kako se sklanja dedek? Brez kozmodiska precej težko.Pa hvala za več kot uporabne nasvete!Aljaž
Zanimivo ... menda nekateri
Jurij Korošec v
Zanimivo ... menda nekateri ne ločijo med manekenom (modelom) in orodjem za modeliranje - recimo gline. :o)))Pri povodnji bi pa moral res premisliti in ni trikrat reči, da ne bi brcnil v temo.
Pozdravljen, Aljaž, in hvala
Andrej v
Pozdravljen, Aljaž, in hvala za popestritev našega prispevka. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
Pozdravljeni, Jurij
Andrej v
Pozdravljeni, Jurij!Slovenščina nikakor ni najpreprostejši jezik in že samo po sebi je dovolj nenavadno, da se navidez isti samostalnik sklanja na dva načina glede na njegov pomen, tako da tega nikomur ne moremo zameriti. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
V bistvu gre za naglas ... in
Jurij Korošec v
V bistvu gre za naglas ... in to popolnoma spremeni pomen. Škoda, da jih nimamo v pravopisu. Če se v naslednjem življenju rodim kot Toporišič, bom gotovo celo Slovenijo zamoril z naglasi. >;o)Kolikor jer meni znano, je naš jezik drugi najbolj zapleten v Evropi - mislim, da je le finščina hujša.Lahko, da se motim glede finščine. Kakorkoli - v naši slovnici se prelivata dva močna vpliva - gremanski in slovanski. Pa še dvojino smo od nekje privlekli - Bog si ga vedi od kje. :o)Najbolj zapletena je pa (kolikor mi jue znano) kitajščina - predvsem zaradi pisave - jasno. Zaradi tega, ker se Kitajci (in Japonci) veliko simbolično izražajo in v frazah, ki imajo prav poseben pomen.Kakor mi razlaga moj študent japonskega jezika, ki je drugače programer."Svašta", pravim jaz ... da gre človek za hobi študirati japonski jezik in potem straši ljudi s tistimi pismenkami. :o)))P.s.: Zdaj imam ravno odmor, pa malo "nakladam". Upam, da nisem koga ujezil.
Pozdravljeni, super blog, ga
Jernej v
Pozdravljeni, super blog, ga vsakič preberem.Zanima me pa (sicer ni povezano s tokratno temo), kako se reče besedam, ki se pišejo z malo začetnico tudi na začetku stavka.Recimo Lacanov objekt mali a se velikokrat piše samo kot a in kdaj se z njim začne stavek. a v tem primeru ne sme biti pisan z veliko začetnico, kot A, ker je Veliki A drug koncept.Za te vrste besed obstaja poseben izraz, ki sem ga pozabil in mi ga še ni uspelo spet najti.Vnaprej hvala za odgovor.
Pozdravljeni, Jurij!Seveda se
Andrej v
Pozdravljeni, Jurij!Seveda se strinjamo glede kompleksnosti jezika, ampak navsezadnje ta jezik tudi bogati, ne zgolj povzroča sivih las. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
Pozdravljeni, Jernej!V osnovi
Andrej v
Pozdravljeni, Jernej!V osnovi naj bi vsako poved začeli z veliko začetnico. So pa tudi izjeme, ki jih pravopisna pravila še ne predvidevajo. Zato v zadnjem času z malo začetnico besede na začetku povedi zapisujemo tudi, če so na začetku povedi naslednje besede:1. tvorjenke z e (ki pomeni »elektronski«), recimo eDavki in eVsebine2. tvorjenke z i (ki pomeni »informacijski«), recimo iSlovarMorda pa mislite stilizirano zapisovanje določenih besed, kar pa je sicer že bolj področje trženja/oglaševanja in znamčenja. Zapisovanja teh besed slovnična pravila še ne opredeljujemo natančno, ampak menimo, da ne morete povsem zgrešiti niti z veliko niti malo začetnico, saj možnosti zapisovanja tovrstnih besed postajajo vse bolj prilagodljiva.
Pozdravljeni, Andrej.Hvala za
Jernej v
Pozdravljeni, Andrej.Hvala za hiter odgovor, bolj kot za "stvar sloga" in "svobodo pri oglaševanju" mi gre za strogost koncepta, specifično v primeru malega a. paysafecard bi bil primer za vaš odgovor, kjer se z zapisom z veliko začetnico prekršimo zoper slog, jaz pa iščem lingvistični izraz za besede, ki ne dopuščajo zapisa z veliko začetnico, saj se jim s tem spremeni pomen. Ne zgolj sprememba stila, ampak sprememba pomena.
Hmm, kaj se je pa s hčerjo
Bojan v
Hmm, kaj se je pa s hčerjo zgodilo?
Bojan, pozdravljeni!Smo že
Samo v
Bojan, pozdravljeni!Smo že nestrpno čakali, kdaj nas bo nekdo pobaral po tem. Hvala. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>Pravilno je »kličem hčer«. Za več podrobnosti o samostalniku »hči«, »gospa«, »pljuča« in ostalih, s katerimi imamo navadno težave, pa vas vabimo na blog, omenjen v uvodniku: http://www.leemeta.si/blog/slovnica/10-samostalnikov-ki-povzrocajo-tezave-pri-sklanjanju
Pozdravljeni, Jernej!Smo
Samo v
Pozdravljeni, Jernej!Smo zgornji odgovor začinili še s teoretičnim delom. Upamo, da vam bo v pomoč!
Kaj pa Primorci, ki striktno
Jana Bav v
Kaj pa Primorci, ki striktno naglašujemo model na zadnji zlog, tudi če gre za posodo (tudi izgovarjamo z "l")? Namreč še nisem slišala, da bi kdo dal potico iz modla. Model je pri nas vedno modél. Ali nam je dovoljeno sklanjati vse enako, model, panel, Zapuntel...In od kje sploh ta "módeu", ali je to Ljubljanščina? Če to pravilo izhaja samo iz SSKJ, po mojem mnenju ne sme biti obvezujoče, saj je SSKJ marsikaj pogovornega privzel.
Kaj pa že par let "na novo
Mirjana v
Kaj pa že par let "na novo predpisana" izgovorjava besed VREME, VLAK...kot UREME, ULAK...in podobno. Zame je to zeloooo moteče, ko poslušam nacionalno TV, se mi zdi tako nenaravno in prisiljeno. Vso dobo mojega izobraževanja je bilo VREME - VREME in ne UREME, med slovenskimi ljudmi še vedno živi prva verzija, po medijih se pa pačijo. Kdo si lahko te nesmisle kar naenkrat omisli, zapiše in zapove kot edine pravilne. Razumem za izgovorjavo črk V in L na koncu besede kot U, saj drugače skoraj ne gre, ampak na začetku???
Sem iz Ljubljane in še nikoli
Janez Kovač v
Sem iz Ljubljane in še nikoli nisem slišal za módel. Vedno je bil modél (tako kot hotél, v katerem spimo), potico dajemo iz modéla, pri peki piškotov pa uporabljamo modélčke.
Pozdravljeni, Janez!Glede na
Andrej v
Pozdravljeni, Janez!Glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika premik naglasa pomeni tudi drugo besedo oz. njen drugačen pomen:<ol start="1"><li class="nounderline"><font face="Arial Unicode MS"><font color="red">módel</font></font> -dla [<font face="Lucida Sans Unicode">ǝ</font><font face="Lucida Sans Unicode">u̯</font>] <font size="-1">m</font> (<font face="Lucida Sans Unicode">ọ̑</font>) posoda za pečenje kruha, potice, zlasti lončena: namazati <font color="red">model</font>; kruh, potico vzeti, zvrniti iz modla; dati testo v <font color="red">model</font>; lončen, ornamentiran, rebrast <font color="red">model</font>; <font color="red">model</font> za potico <font face="Lucida Sans Unicode">♪</font></li><li class="nounderline"> <font face="Arial Unicode MS"><font color="red">modél</font></font> -a <font size="-1">m</font> (<font face="Lucida Sans Unicode">ẹ̑</font>) 1. predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz načrtovanega ali obstoječega predmeta: izdelati, napraviti <font color="red">model</font>; delati poskuse na <font color="red">model</font>u; <font color="red">model</font> človeškega očesa, telesa; mavčni <font color="red">model</font>; <font color="red">model</font>i za geometrijski pouk / <font color="red">model</font> jadrnice, stroja / <font color="red">model</font> hidrocentrale <font size="-1">maketa</font> // majhna športna priprava, ki posnema določeno vozilo, zlasti letalo: fantje spuščajo <font color="red">model</font>e / jadralni, motorni <font color="red">model</font>; sobni, tekmovalni <font color="red">model</font> 2. kdor se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje: preživlja se kot <font color="red">model</font>; moški, ženski <font color="red">model</font> / fotografski <font color="red">model</font> <font size="-1">foto<font color="red">model</font></font>; kiparski <font color="red">model</font> // oseba ali stvar, katere značilnosti umetnik upodablja: on je bil avtorju <font color="red">model</font> za glavnega junaka v drami 3. <font size="-1">nav. ekspr.</font> ustaljena oblika česa, po kateri se kaj dela; vzorec, oblika: razviti lasten gospodarski <font color="red">model</font>; družbeni, organizacijski <font color="red">model</font> / v romanu vse poteka po ustaljenem <font color="red">model</font>u; delati po vnaprej določenem <font color="red">model</font>u <font size="-1">kalupu</font> 4. industrijski izdelek takih značilnih oblik ali lastnosti, da se po njih razlikuje od drugih istovrstnih izdelkov: tovarna je predstavila nove <font color="red">model</font>e avtomobilov / buick, <font color="red">model</font> 1955; puška, <font color="red">model</font> 48 [M-48] // modni oblačilni izdelek: manekenke prikazujejo <font color="red">model</font>e jesenskih plaščev; športni <font color="red">model</font>i; <font color="red">model</font>i pomladanskih čevljev 5. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: vliti pripravljeno maso v <font color="red">model</font> / dati v <font color="red">model</font> za torto; <font color="red">model</font> za odlivanje novcev ◊ <font size="-1">filoz.</font> <font color="red">model</font> <font size="-1">predmet, po lastnostih, značilnostih podoben raziskovanemu predmetu in narejen po določenih pravilih</font>; <font size="-1">metal.</font> matični <font color="red">model</font>; <font size="-1">obl.</font> ekskluzivni <font color="red">model</font> <font size="-1">ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu</font>; <font size="-1">trg.</font> izvensezonski <font color="red">model</font>i <font face="Lucida Sans Unicode">♪</font></li></ol>
Hvala za pojasnilo; sem tudi
Janez Kovač v
Hvala za pojasnilo; sem tudi sam pogledal v SSKJ in bil izredno presenečen. Za módel res prvič slišim, očitno že celo življenje govorim narobe. Vsak dan se kaj novega naučimo!
Pozdravljeni, Jana!V
Andrej v
Pozdravljeni, Jana!V pogovorni slovenščini oz. narečjih vam seveda nihče ne more odvzeti pravice do uporabe besed, ki se na vašem območju uporabljajo (vključno z naglaševanjem). <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>Narečja močno bogatijo jezik. Moramo pa ločiti med strogo zborno slovenščino (takšno naj bi na primer slišali v nacionalnih medijih) in pogovorno rabo besed.
Pozdravljeni, Mirjana
Andrej v
Pozdravljeni, Mirjana!Slovenski pravopis opredeljuje različne izgovorjave črke v, in sicer:<ol><li>Zobnoustnični v izgovarjamo samo pred samoglasnikom iste besede: vino, Sava, vas. </li><li>Dvoglasniški u̯ izgovarjamo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, bral [siu̯, brau̯]. </li><li>Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku: vzeti, vnuk [wzeti, wnuk]. Posebnost: Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u: [uzeti, unuk].</li></ol>V primeru izgovorjave besed vreme in vlak imamo torej na voljo tri možnosti, in sicer izgovorjavo kot w, u ali dvoglasniški u̯, pri čemer zaradi specifike radijskega in televizijskega napovedovanja, kjer morata biti zagotovljeni čim večja jasnost in razločnost, besedi pogosto izzvenita kot popačeni varianti »ulada in ureme«, medtem ko bi bil najbolj optimalen izgovor nekje vmes med u in v.
Hvala za odgovor.Zanima me,
Mirjana v
Hvala za odgovor.Zanima me, če vam je znan podatek kdaj je bila nazadnje vnešena sprememba v pravopis glede izgovorjave črke V in kdo to določa (saj, kot sem že napisala, po TV včasih te besede niso izgovarjali na tak način, zato me je še toliko bolj zbodlo v ušesa). Mislim, da nismo samo primorci posebni, ker povsod, kjer je možno izgovoriti Glas V brez popačenja, to tudi storimo (pred črko L in R) Npr.: vrtec (še nisem slišala za wrtec), vrba, vrtiljak, vrtnica, vrabec, vrč, ...in sem spada tudi to nesrečno vreme, ravno tako tudi vladar, vleci, vlačuga ...in seveda vlak.Hvaležna bom za dodatna pojasnila.
Pozdravljeni, Mirjana!Premena
Andrej v
Pozdravljeni, Mirjana!Premena zvočnikov »l« in »v« v zvok »u« je v slovenščini precej delikatna zadeva, ki ima v strokovni literaturi naslednjo (vse prej kot preprosto) razlago:Slovenski pravopis opredeljuje različne izgovorjave črke v, in sicer:1. Zobnoustnični v izgovarjamo samo pred samoglasnikom iste besede: vino, Sava, vas.2. Dvoglasniški u̯ izgovarjamo v položaju za samoglasnikom (in obenem na koncu besede ali pred soglasnikom): siv, bral [siu̯, brau̯].3. Ustničnoustnični šumni w (zveneči) oz. ʍ (nezveneči) govorimo, kadar zvočnik /v/ ni ob samoglasniku: vzeti, vnuk [wzeti, wnuk]. Posebnost: Namesto w in ʍ (zlasti pri počasnem govorjenju) govorimo tudi u: [uzeti, unuk].V primeru izgovorjave besed (če navedemo dva primera) vlada in vreme imamo torej na voljo tri možnosti, in sicer izgovorjavo kot w, u ali dvoglasniški u̯, pri čemer zaradi specifike radijskega in televizijskega napovedovanja, kjer morata biti zagotovljeni čim večja jasnost in razločnost, besedi pogosto izzvenita kot popačeni varianti »ulada in ureme«, medtem ko bi bil najbolj optimalen izgovor nekje vmes med u in v.
''Se tudi vam zdi, da nas
Teo Bizjak v
''Se tudi vam zdi, da nas slovenščina pogosto ujame povsem nepripravljene?'' Ne, se mi pa zdi, da govorci velikokrat ujamemo slaviste nepripravljene.Da ne bo pomote, zelo rad prebiram vaš blog in sem navdušen nad vašimi nasveti. Zato, prosim, mojih pripomb ne jemljite osebno.
Pozdravljeni, Teo!Veseli nas,
Andrej v
Pozdravljeni, Teo!Veseli nas, da nas radi prebirate. Slavistika je zgolj ena od znanosti in tudi slavisti oz. jezikoslovci kot drugi »znanstveniki« nismo spili vsega znanja tega sveta :) Zato pa z veseljem uporabljamo najrazličnejše vire za zagate, pred katerimi se znajdemo, in pridobljeno znanje posredujemo naprej.
Kaj je to "pedélj"?Beseda
Silvo Centrih v
Kaj je to "pedélj"?Beseda obstaja v Slovensko-ruskem slovarju Janka Kotnika.
Pozdravljeni, g. Silvo,v
Nadja v
Pozdravljeni, g. Silvo,v razlagi Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja najdemo, da je = znamenje enakosti in pomeni enakega pomena kakor ter naslednji zapis:pédəlj, -dlja, m. = pedenj, C.Besedi pedelj in pedenj imata torej enak pomen.
Nismo se razumeli. Pedelj ali
Silvo Centrih v
Nismo se razumeli. Pedelj ali pedenj... to je eno. Zato sem namerno naglasil drugi zlog, kot je napisano v omenjenem slovarju. Ker sem si z ruščino dokaj na "ti", vam sicer lahko povem, kaj pomeni ruski prevod. Označuje vratarja v elegantni uniformi, ki stoji pred vrati boljšega hotela ali restavracije. Педель, швейцар. Nikjer pa nisem našel omenjene besede v slovenščini. Torej PEDELJ.
Dodaj nov komentar