Če vas je profesorica slovenščine pri ustnem ocenjevanju želela »zašiti«, vam je zastavila nalogo: »Sklanjajte samostalnika mati in hči.«
Nočna mora, kajne? No, če ste se mislili, da sta to samostalnika, ki ju je v slovenščini najtežje sklanjati, vas moramo razočarati.
Samostalniki skripta, finale, konklave in faksimile so za sklanjanje še težji, saj se odmikajo od določanja spola po analogiji tisti, tista, tisto. Tako samostalnik finale ni srednjega spola, samostalnik skripta pa je množinski samostalnik srednjega in ne ženskega spola.
Pišuka, tole bo pa še zanimivo, kajne?
Študijsko snov imam zapisano v skripti
Samostalnik skripta je zelo zanimiv, skoraj vsi študentje (in tisti, ki skripta uporabljajo pri svojem delu) pa ga rabijo napačno. Zakaj? Ker (glede na končnico) ni samostalnik ženskega spola, zato so primeri, ki jih slišimo na hodnikih fakultet, primeri napačne rabe.
- Učim se iz skripte.
- Mi posodiš svojo skripto, prosim?
- Profesor je naše skripte odnesel domov.
Kaj samostalnik skripta sploh pomeni?
⇒ Gre za knjigo ali liste z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene.
Slovar slovenskega knjižnega jezika mu pripisuje dva spola: ženski (v vseh številih) in srednji (samo množinski) spol, Pravopis pa samo srednji spol.
Kako potemtakem samostalnik pravilno rabiti? Prvotno je bil samostalnik skripta srednjega spola in rabljen le v množini.
imenovalnik | skripta |
rodilnik | skript |
dajalnik | skriptom |
tožilnik | skripta |
mestnik | (o) skriptih |
orodnik | (s) skripti |
V rabi pa pišoči niso dosledno upoštevali slovarskih napotil, zato je v slovar umeščena tudi dvojnica, in sicer skripta kot samostalnik ženskega spola v vseh treh številih (v preglednici le v množini za primerjavo).
imenovalnik | skripte |
rodilnik | skript |
dajalnik | skriptam |
tožilnik | skripte |
mestnik | (o) skriptah |
orodnik | (s) skriptami |
- V vseh skriptah nimam podatka o tem. (ž. spol)
- V vseh skriptih nimam podatka o tem. (s. spol)
Pravopis že beleži tovrstno dvojnico, vendar kot posebno obliko samostalnika, označeno s samostalnikom žarg. (žargonsko) in šol. (šolsko), kar pomeni, da se rabi večinoma v »šolskem« prostoru, v izobraževanju.
Konklave in faksimile
Samostalnika konklave in faksimile sta prevzeta samostalnika moškega spola. Zakaj imamo pri njunem sklanjanju kar nekaj težav?
Ker se pri sklanjanju ne obnašata enako kot ostali samostalniki moškega spola, ki imajo v prvem sklonu ničto končnico – v imenovalniku in tožilniku imata ta samostalnika netipično končnico e.
imenovalnik | konj | konklave | faksimile |
rodilnik | konja | konklava | faksimila |
dajalnik | konju | konklavu | faksimilu |
tožilnik | konja | konklave | faksimile |
mestnik | (o) konju | (o) konklavu | (o) faksimilu |
orodnik | (s) konjem | (s) konklavom | (s) faksimilom |
To je bil res napeto finale
Samostalnik finale sklanjamo napačno približno tako pogosto kot mati, hči in pljuča.
ne srednjega.
Prevzete besede, ki se končajo na samoglasnik (z izjemo a), so večinoma moškega spola (skiro, finale, biro).
Zato je primer:
- To je bilo res napeto finale primer napačne rabe.
Pravilno je:
- To je bil res napet finale.