Vabila in uradna pisma

Predvsem v vabilih ali uradnih pismih, tudi protokolarnih besedilih, dostikrat zasledimo, da sporočevalec ob nagovoru uporablja osebne in svojilne zaimke, ki so zapisani z veliko začetnico:

• Vi/Vas/Vaše/Vam/Vašemu itd.

Največkrat lahko iz takšnega besedila začutimo poudarjeno spoštovanje, ki je namenjeno ogovorjenemu posamezniku, dostikrat pa celo skupini oseb.

Velika začetnica in Pravopis

Izraze posebnega spoštovanja, zapisane s t. i. socialno veliko začetnico, sicer dovoljuje tudi veljavni Pravopis, pri čemer priporoča pisanje z veliko začetnico pri množinskih oblikah osebnih in svojilnih zaimkov za drugo osebo (posameznika), torej ko nekoga vikamo. Nasprotno naj bi se vsekakor izogibali rabi velike začetnice v primerih, ko vikamo kolektiv, skupino oseb, odbor, komisijo ipd.

Uporaba male in velike začetnice hkrati

V vabilih zasledimo tudi primere, ko se pri vikanju velika začetnica uporabi zgolj na začetku:

• »Vabimo Vas …«,

v nadaljnjem besedilu pa so izrazi vikanja zapisani z malo začetnico:

• »Veseli bomo vaše udeležbe …«.

Posebno razmerje lahko glede na uveljavljeno prakso pisanja poudarimo tudi brez vikanja, npr. z voščilom prijatelju, ki mu želimo sporočiti, da ga še posebej cenimo:

• »Čestitam Ti … » ali
• »Želim Ti vse najboljše …«.

Verjetno ni treba posebej opozoriti, da je tudi pri slednjem priporočljiva doslednost in uporaba ali velike ali male začetnice kot posebnega izraza spoštovanja pri osebnih in svojilnih zaimkih, ki nekoga nagovarjajo, skozi celotno besedilo – vabilo, voščilo itd.

Kaj uporablja in priporoča večina jezikoslovcev?

Izbira enega ali drugega načina spoštljivega nagovarjanja je največkrat le stvar osebnega sloga pisanja. Uveljavljena raba jezikoslovcev sicer potrjuje malo začetnico.

Če se sprašujete, zakaj vas v nekem vabilu niso vikali z uporabo velike začetnice,
ste torej lahko pomirjeni, saj to ne pomeni, da vas tisti,
ki vam je besedilo namenil, zato kaj manj spoštuje. 

Kot velja to, da dandanes tudi odnosi v poslovnem svetu niso več tako togi in se ljudje ne glede na nadrejenost/podrejenost položaja tudi v službah več strogo ne vikajo, lahko prav tako rečemo, da raba velike začetnice pri vikanju v pisani besedi vse bolj izginja, vsekakor pa ni obvezna oziroma predpisana. Veliko pomembneje se je pri izražanju vljudnosti tako v govorjeni kot v pisani besedi sicer držati tega, da ne uporabljamo t. i. polvikanja – še veste, kaj je to?