Se vam je že kdaj zgodilo, da ste morali številko zapisati z besedo, pa niste vedeli, kako se tega lotiti?
Pa ne govorimo samo o izpisovanju datuma na listku za priporočeno pošiljko.
Pogosto moramo napisati z besedo ali številko tudi množilne in ločilne števnike, števila pa uporabljamo tudi pri izražanju količin, zapisu datuma, zneska, časa, stoletij in desetletij …
Kako bi recimo napisali s številko, da ste rojeni v sedemdesetih letih 20. stoletja (70-ih 20. stoletja/70. letih 20. stoletja/1970-ih)?
In ste vedeli, da bi skupino MI2 strogo po Pravopisu morali sestavljati dve ženski?
No, vidite. Razlogov za branje članka je … nešteto!
Osnovna pravila za zapis števil z besedo
- Glavne števnike do 100 pišemo skupaj (npr. petintrideset, šestnajst …).
- Stotice pišemo skupaj (sto, dvesto, devetsto …).
- Števila do 10 v tekočem besedilu slogovno najlepše izpišemo z besedo (sedem palčkov).
- Števila, večja od 10, načeloma zapisujemo s številko (159, 790 …).
Še nekaj primerov za zapis števil z besedo:
- Skupaj pišemo: dvainpetdeset, trinajst, petsto.
- Narazen pišemo: dvesto deset, tisoč petsto enajst.
Pozor:
Kadar števnik stoji na prvem mestu v povedi, je bolje, da ga izpišemo z besedo.
→ Petsto ljudi se je zbralo. (Ne pa: »500 ljudi se je zbralo.«)
Vrstilni števniki
Tudi kadar izpisujemo vrstilne števnike (števnike, ki označujejo zaporedno mesto v številski vrsti), jih pišemo skupaj:
→ Vabim te na petdeseto obletnico/enaindvajseti rojstni dan/šestintridesete Melodije morja in sonca/dvaintridesete olimpijske igre.
Zapisano s številko bi bili isti števniki videti tako:
→ Vabim te na 50. obletnico/21. rojstni dan/36. Melodije morja in sonca/32. olimpijske igre.
Pravilo o pisanju skupaj velja prav za vse vrstilne števnike, tudi za:
petmilijonovtristopetinsedemdesettisočšeststošestnajsti.
Množilni števniki
Tudi množilne števnike (števnike, ki izražajo, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari) pišemo skupaj.
→ Kovček s trojnim dnom
Ločilni števniki
Števnike, ki opozarjajo na različnost štetega, pišemo skupaj. Še posebej so uporabni, kadar želimo izraziti needninsko število pri množinskih samostalnikih.
→ Imam troje hlač.
→ Sin je v enem tednu izgubil dvoje škarij.
→ Na mizo je dal troje vilic.
→ V lopi imamo dvoje grabelj.
Tvorjenke iz števnikov prav tako pišemo skupaj.
→ Že tisočkrat sem ti rekel, da pospravi mizo.
→ Stotisoči obiskovalec dobi nagrado.
→ Milijonkrat smo že govorili o tem.
→ Trikrat poskoči na mestu.
Zapis desetletij
Deseletja, če je le mogoče, izpišemo z besedo.
→ v sedemdesetih letih 20. stoletja
Inštitut za slovenski jezik in Pravopisna komisija pri SAZU, kjer pripravljajo nova pravopisna pravila, sicer predlagata tudi zapis s piko (v 70. letih 20. stoletja), čeprav se v prvi vrsti še naprej priporoča izpisovanje z besedo.
POZOR – ZELO POGOSTA NAPAKA
Kako pa vam gre branje zapisov, ločenih z decimalno vejico?
Poglejmo primer:
→ Dolguješ mi 25,7 EUR.
Pravilna bi bila uporaba rodilnika. Dolguješ mi 25,7 evra.
→ Prehodila je 2,7 kilometra.
→ Potovanje je trajalo 3,5 meseca.
→ Rast se je povečala za 1,7 odstotka.
Samostalnik za decimalno številko je VEDNO v rodilniku ednine.
Zapis števil, večjih od 1000
Za zapis števil, večjih od tisoč, Pravopis pravi, da »včasih pika loči tudi tisočice od nižjih enot«. To velja predvsem za števila, večja od 10.000, medtem ko manjša lahko zapisujemo brez pike (3000).
Pri daljših številkah (recimo 1.333.245) zapis s pikami prav tako olajša branje, prepoznavanje in razumevanje številke.
Decimalna vejica in decimalna pika
Med prvimi torej pišemo decimalno piko (10.000), med decimalkami pa decimalno vejico (5,4); ravno obratno kot v angleščini.
Zapis števil z besedo in pomembna izjema
Kadar gre za tehnično besedilo ali nasploh strokovno besedilo, je priporočljivo s številkami izpisovati vsa števila, tudi nižja od 10.
Skupina MI2 in spol
Po Pravopisu števila 1, 2, 3 ... pravilno izgovarjamo ena, dve, tri. Skupino MI2 bi tako strogo gledano morali sestavljati dve ženski. Le kaj bi na to porekli Jernej, Tone in drugi člani skupine?