Na naslovnici časopisa lahko preberemo: »V Beli krajini se je iztiril vlak,« medtem ko lahko v večernih poročilih slišimo tudi: »V Beli krajini je iztiril vlak.«

Tudi vas zbode v oči nedoslednost rabe glagola iztiriti? No, primer pa ni osamljen. Poglejmo še dva podobna.

Je pravilno:

• »Fant se je jokal« ALI »Fant je jokal ob izvolitvi novega ameriškega predsednika«?
• »Dekle se je smučalo« ALI Dekle je smučalo na Rogli«?

Če želimo poiskati odgovor na vsa tri vprašanja, moramo najprej ponoviti poglavje o prehodnosti in neprehodnosti glagolov.

Glagolska prehodnost

Prehodni so glagoli, kjer dejanje lahko prehaja na predmet.

• Boris lovi ribe. (ribe – predmet v tožilniku)
• Anka je župniku podarila potico. (župniku – predmet v dajalniku, potico – predmet v tožilniku)

Glagolska neprehodnost

Neprehodni glagoli pa ob sebi ne morejo imeti predmeta, temveč samo osebek.

• Steklenica se je razbila.
• Včeraj je sijalo sonce.

V kategorijo neprehodnih glagolov lahko uvrstimo tudi naš primer:

• »V Beli krajini se je iztiril vlak.«

Prosti morfem »se« odvzema prehodnost glagolu. Povedi bi bili prehodni, če bi ju obrnili in rekli:

• Razbil je steklenico.
• V Beli krajini so iztirili vlak.

Neprehodne glagole uporabimo, kadar ne želimo poudariti povzročitelja nekega dejanja oz. se želimo temu izogniti.

Takrat se lahko v povedi pojavi tudi prosti morfem »se«, ki pa se pozneje tudi sam izgubi. Tako lahko rečemo:

• Vlak se je iztiril.   IN
• Vlak je iztiril.

Tudi Slovenski pravopis dopušča obe obliki in navaja primera:

Lokomotiva je iztirila. IN Lokomotiva se je iztirila.

Namig: odsotnost prostega morfema »se« se zdi v takih primerih naravnejša in gospodarnejša, saj govorec za takšno obliko porabi manj truda.

Tako raje kot: sem se jokala, sem se smučal, se je odpeljal itd. uporabite:

• sem jokala,
• sem smučal,
• je odpeljal.

Za konec naj vas le še opozorimo, da morfema »se« nikar ne odstranjujte na silo, saj ga nekateri glagoli, kot so bati se, raziti se, učiti se, česati se, smejati se idr. potrebujejo ob sebi. Velika razlika je namreč med »učiti matematiko« in »učiti se matematiko«.