Z vprašanjem velike ali male začetnice se lahko začne jezikovni prepir ali pa odkrivanje pestrosti slovenskega jezika. Posebej zanimivo področje, povezano z rabo velike in male začetnice, je poobčnoimenjenje ali apelativizacija. Zveni zapleteno? Ne za dolgo, obljubimo. 

Poobčnoimenjenje – kako, prosim?

Poobčnoimenjenje (strokovno apelativizacija) je pojav, ko se lastno ime (npr. ime blagovne znamke, izdelka) spremeni in postane občno ime (ne poimenuje npr. samo določenega izdelka, ampak skupino izdelkov s podobnimi lastnostmi). To posledično pomeni, da ga ne zapisujemo več z veliko, pač pa z malo začetnico. Poglejmo primere.

Šeleshamer

Zagotovo ste že kdaj za izdelovanje voščilnic in vabil uporabili šeleshamer. Izraz šeleshamer danes uporabljamo vsepovprek, navadno za kakovosten (bel) risalni papir. Izvorno se omenjeni izraz zapiše kot Schoellershammer (ime nemškega podjetja, ki proizvaja papir). Sčasoma se je izraz Schoellershammer in izdelek (papir) tako razširil, da je postal vrstni pojem – označuje določeno vrsto papirja. Začeli smo ga pisati z malo začetnico in ga podomačili v šeleshamer.

Štajerka lovi štajerko, Štefan rad spije kakšnega štefana

V zgornjih povedih sta enaka izraza enkrat zapisana z veliko, drugič z malo začetnico.

Da bi razumeli tovrstne primere poobčnoimenjenja, ne zadostuje zgolj jezikovno znanje. Poznati moramo tudi kulturno, geografsko, etnološko, zgodovinsko ozadje izraza. Ni vedno povsem znano, kako naj bi apelativizacija oz. motivacija zanjo nastala:

• Štajerke (prebivalka Štajerske) nismo podobne štajerkam (kokoš štajerske pasme).
• Štefani (oseba z imenom Štefan) niti po obliki niti prostornini niso podobni štefanu (dvolitrska steklenica).
• Vsaka Ančka (oseba z imenom Ančka) ne liči na ančko (napihljiva lutka).
• Mogoče je bil Gašper (oseba z imenom Gašper) zelo zmrzljiv in se je grel ob gašperčku (majhna železna peč).

Makadam, bojkot in kalodont

Pri nekaterih poobčnoimenjenih izrazih pa je njihov izvor, motivacija za njihov nastanek, znan.

Takšen primer je makadam oz. »površina ceste iz povaljanih plasti kamna in peska« – izraz, ki smo ga podomačili iz priimka škotskega inženirja in strokovnjaka za ceste (Johna Londona) McAdama, ki je prvi gradil makadamske ceste.

Tudi motivacija za nastanek izraza bojkot je znana. Izvira iz priimka Boycott, irskega posestnika, ki je tako grdo in trdosrčno ravnal s svojimi najemniki, da pri njem ni hotel nihče več delati, mu nič prodajati in od njega nič kupovati. Tako smo iz angleščine in prek nemščine prevzeli in podomačili glagol bojkotirati ter samostalnik bojkot kot »zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih«.

Kalodont, adidaske, teflonka, aspirin – to je samo nekaj primerov poobčnoimenjenja, ki so nastali zaradi prevlade in razširjenosti uporabe določenih izdelkov bolj znanih blagovnih znamk.

Tako je danes kalodont zobna pasta katere koli znamke, adidaske oznaka za športno obutev, aspirin poljubno zdravilo za lajšanje glavobolov, teflonka pa posoda z zaščitnim slojem iz teflona.

Francoz, amerikanka in furlanka

Delavnice so bile izvrsten vir poobčnoimenjenih izrazov. Tako danes poznamo francoza (orodje za odvijanje ali privijanje), amerikanko (gozdna žaga) in furlanko (vrsta sekire furlanskih oglarjev) – orodja, ki so poimenovana po deželah, v katerih so jih najprej uporabljali/izumili.

Jurček, slatina, tolminc, šampanjec

Veliko poobičnoimenjenih izrazov izvira tudi iz gastronomije.

• Tolminec (Tolminc) je trdi sir iz kravjega mleka sladko pikantnega okusa, ki se tradicionalno izdeluje v Zgornjem Posočju. Pogosto je zapisan tudi z malo začetnico – tolminec.
• Veste, zakaj je jurček (užitna goba) jurček? Po ljudskem verovanju nabiralec gob namreč ne sme omeniti gobe s pravim imenom, ker je potem ne najde. Zato so namesto poimenovanj grib, gribanj, goban (užitna goba s svetlorjavim ali temnorjavim klobukom) uporabili drugo, poljubno, in sicer jurček.
• Tudi izraza šampanjec in slatina sta zanimivi poimenovanji. Namesto izraza mineralna voda velikokrat uporabimo izraz slatina, tj. »voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi«, namesto izraza peneče vino pa šampanjec kot »kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne«.

Veste, da bi bilo pravilno poimenovanje
za konja lipicanske pasme lipenc, ne lipicanec?