Dandanes vse več ljudi piše blog oz. bloga in poleg našega zelo verjetno prebirate še kakšnega, navsezadnje ga morda piše celo vaš bratranec, sosed ali sodelavec.
No, da pa se ne bomo vrteli kot mačka okrog vrele kaše, se lotimo vprašanja, zaradi katerega smo tukaj: kako bi rekli nam, ki blogamo?
Smo:
- blogarji ali
- blogerji?
Prepričani smo, da je pod črto izbira enega ali drugega odgovora precej izenačena. Če ste za trenutek celo pomislili, da sploh ni pomembno, kateri izraz uporabimo, v mobitel vtipkajte 112 in šele potem berite naprej (kmalu boste izvedeli, zakaj).
Preverimo, kdo ima prav in ali so se raba in pravila spet sporekli. :)
Bloganje, blogarji in blogerji
Dilemo glede izpeljanega izraza je povzročil trk angleških in slovenskih slovničnih pravil.
Oba izraza, tako bloger kot blogar, sta sicer:
- podomačena v izgovoru, zapisu in pregibanju (iz angl. blogger) in ju
- pri sklanjanju podaljšujemo z -j (blogarja/blogerja, blogarju/blogerju …).
Blogati in njegovi predhodniki
Z novimi izumi, tehnologijo, novimi športi, tudi z družbenimi spremembami prihajajo v slovenščino nove besede. Tako so v slovenščino prisurfali tudi blog in njegove izpeljanke.
Kadar pride do tega, imamo tri možnosti:
- Prevod: mouse (pri računalniku) – miška
- Podomačitev: software – softver (sklanjanje: softver, softverja, softverju …)
- Citatno prevzetje besede: peugeot (sklanjanje peugeot, peugeota, peugeotu)
Kot Weblog (spletni dnevnik) se je prvič pojavila šele leta 1997,
glagol blogati pa je bil prvič uporabljen leta 1999, ko je Peter Merholz zapisal we blog (mi blogamo),
s čimer je prvič uporabil novo besedo blog.
Kaj je pogosteje del rabe?
V slovenščini se besedno spoprijemata blogar in bloger. Kadar nas zanima pogostost rabe, si lahko pomagamo s korpusom zbranih besedil Gigafida. Tokrat bo najbolj smiselno, da koledarje obrnemo nekaj let nazaj in pogledamo, kakšno je bilo stanje ob začetku pojavljanja besede in kakšno je danes.
Bloger leta 1996, 2003, 2019
Bloger se je v slovenskih medijih prvič pojavil leta 1996. Kot pisec spletnega dnevnika je bil leta 2003 omenjen trikrat. Z leti je njegova pogostost narasla in tako danes beležimo 2435 konkordanc.
Blogar leta 2006 in 2019
Blogarja v korpusu prvič zasledimo leta 2006 (takrat 24 zadetkov), medtem ko danes še vedno zaostaja za svojim tekmecem z 278 konkordancami (kar je približno desetkrat manjša pogostost).
Vršilec dejanja ima končnico -ar
Videti je, da je raba prevladala nad slovenskimi slovničnimi pravili. Končnica -ar je namreč v slovenščini značilna za vršilca dejanja:
- mizariti – mizar
- zidariti – zidar
- kuhati – kuhar
- klepati – klepar
- boksati – boksar (športnik; bokser je pasma psa
)
- šlogati – šlogar
Boksar najbrž ne bi bil prav vesel, če bi ga zamenjali s psom, kajne?
Pravilen odgovor je torej ...
Po tem receptu je v slovenščini sistemsko upravičena oblika blogar, torej tvorjenka iz glagola blogati ali samostalnika blog, je pa pri tem vendarle treba upoštevati, da se v rabi vse bolj uveljavlja končnica -er.
V SSKJ2 najdemo le blogerja, eSSKj pa navaja blogerja in blogarja. Drugi jezikovni priročniki te besede še ne poznajo, ker nas, blogerjev, takrat, ko so nastajali, še ni bilo.
npr. iz francoščine imamo aranžerja in dezerterja, iz italijanščine pa gondoljerja.
Isto končnico ima v angleščini freelancer, a nam ta končnica v slovenščini ne bo povzročala toliko težav, kot nam jih povzroča vprašanje, kako izraz prevesti. T. i. freelancerji so samostojni podjetniki, samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji.
V rabi se pojavljajo vsi mogoči prevodi, med drugim tudi:
- samostojni ustvarjalci ali delavci,
- priložnostni delavci,
- neodvisni delavci,
- zunanji delavci,
- svobodnjaki.
Prekarni delavci ali prekarci
Čeprav ne gre dejansko za prevod besede freelancer, se vse bolj uporablja tudi izraz prekarni delavci. Pa smo spet pri prevzeti besedi!
Tokrat iz latinskega izraza precarius. V slovenščini se pojavi že v Breznikovem Slovenskem pravopisu iz leta 1920, in sicer kot prekeren zaradi izgovarjave z e v nemščini in francoščini, sicer pa latinske pridevnike, ki se končujejo na -arius, slovenščina prevzema s pripono -aren: revolucionaren, avtoritaren, torej tudi prekaren, prekarec, prekariat.
Slovenski slovnični sistem nam torej narekuje blogarja in prekarca, vendar bo šele raba pokazala, ali bodo ti (no, vsaj v jeziku) obstali.