30. september je mednarodni dan prevajalcev. Zakaj prav ta dan? Ker je nanj leta 420 umrl Sofronij Evzebij Hieronim, ki je svoj pečat pustil z latinskim prevodom Svetega pisma (imenujemo ga tudi Vulgata, kar v latinščini pomeni splošno razširjena med množico, sprejeta). Prevodi so sicer res obstajali že prej, ampak njegov je bil neprimerljivo boljši.

30. september je torej v njegovo čast Mednarodna zveza prevajalcev (Fédération Internationale des Traducteurs – FIT) s sedežem v Parizu leta 1991 določila za mednarodni dan prevajalcev.

Hieronim (grško njegovo ime pomeni človeka s svetim imenom) je iz izvirnih jezikov (grščine in hebrejščine) v 4. stoletju v nekaj desetletjih prevedel Sveto pismo v latinščino. Najprej mu je papež Damaz I. naročil, naj prevede evangelije, pozneje pa se je lotil hebrejske Stare zaveze in drugih delov Nove zaveze. Sprva so Hieronimov prevod Biblije kritizirali, postopoma pa se je uveljavil nad drugimi in leta 1546 ga je Tridentinski koncil razglasil za osnovno besedilo Katoliške cerkve. Pozneje se je v evropske jezike vse do 20. stoletja prevajalo večinoma prav iz tega njegovega dela.

Mimogrede: ste vedeli, da naj bi bil Hieronim rojen v okolici Ilirske Bistrice?

V slovenski jezik je Biblijo začel prvi prevajati Primož Trubar. Leta 1557 je izdal prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega prevoda v nemški jezik predstavljal osnovo za poznejši prevod Biblije v slovenščino, katerega avtor je Jurij Dalmatin. Dalmatin je imel leta 1578 prevedeno že celotno Biblijo (torej Staro in Novo zavezo), vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ta izšla šele  leta 1584.

Letos je slogan mednarodnega dneva prevajalcev Spreminjanje prevajanja in tolmačenja (The Changing Face of Translation and Interpreting ali Le nouveau visage de la traduction et l’interprétation). Navsezadnje se je prevajalstvo skozi leta res spremenilo. Za svoje delo prevajalci ne uporabljajo več nalivnih peres, niti pisalnega stroja. Še vedno pa je prevajalec umetnik, ki nam približa sicer nerazumljivo besedilo.