Se zavedate, da je veliko besed in izrazov, ki jih uporabljamo v slovenskem jeziku, pravzaprav tujega izvora? Razumljivo, Slovenci smo bili skozi zgodovino z nekaterimi narodi še posebno tesno povezani. Živeli smo v skupnih državah, se učili njihovih jezikov in tako prevzeli tudi dele besedišča. Besedam, ki smo jih prevzeli iz hrvaščine oz. srbščine, pravimo hrvatizmi oz. srbizmi.
Zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva tuj izvor niti ni očiten, tako se pogosto ne zavedamo, da uporabljamo tuje izraze. In zakaj jih tako radi uporabljamo? Ker tako govorimo že vse življenje. Ker zvenijo domače. Ker se nam zdijo slovenski, uporabni in smiselni.
Vendar pa lahko, da ohranimo jezikovno pestrost in negujemo slovenski jezik, hrvatizme in srbizme nadomestimo s pristnim slovenskim izrazoslovjem - predstavljamo vam nekaj predlogov:
- Smatram, da me ni pravilno ocenila.
Menim, da me ni pravilno ocenila.
- Hiša se nahaja na čudoviti lokaciji v mirni okolici.
Hiša je na čudoviti lokaciji v mirni okolici.
- On izgleda res star.
On je videti res star.
- Med sesalce spadajo psi, mačke, kiti, opice, krave in tako dalje.
Med sesalce spadajo psi, mačke, kiti, opice, krave in tako naprej.
- Nehaj oklevati, pač pa se spravi na delo!
Nehaj omahovati, pač pa se spravi na delo!
- V bivši Jugoslaviji smo se vsi učili srbohrvaščine.
V nekdanji Jugoslaviji smo se vsi učili srbohrvaščine.
- Pusti me pri miru, boš že kasneje izvedela, kaj se dogaja.
Pusti me pri miru, boš že pozneje izvedela, kaj se dogaja.
- Danes bi rad šel na otvoritev nove umetnostne galerije.
Danes bi rad šel na odprtje nove umetnostne galerije.
Glavno je, da se med seboj razumemo, boste morda dejali. Res je, tako menimo tudi mi. Vendar pa je treba dodati, da pri pisani besedi ni pomemben samo videz, ampak tudi želja po izvirnem jeziku.
Torej prenehajmo omahovati in iz slovenskih besed naredimo čudovite stavke, povedi in tako naprej.