»Ljudje, kateri delajo več kot osem ur na dan …«

»Sodelavka, katera sedi nasproti mene …«

»Dokument, katerega smo vam poslali včeraj …«

Zveni precej uradno, kajne? Morda celo nekoliko bolj pravilno kot preprosti ki.

In prav tukaj se skriva težava.

Zaimek kateri se nam včasih zdi imenitnejši, bolj knjižen in primernejši za pisno komunikacijo. Zato ga radi povabimo v poved tudi takrat, ko ga nihče ni potreboval.

Rezultat je lahko slovnično še sprejemljiv, vendar pogosto zveni, kot da smo besedilo oblekli v suknjič samo zato, ker gre v službo.

Zakaj tako radi uporabljamo »kateri«?

V vsakdanjem pogovoru skoraj nihče ne reče:

To je sodelavec, kateri sedi zraven mene.

Veliko bolj naravno nam pride z jezika:

To je sodelavec, ki sedi zraven mene.

Ko začnemo pisati poslovno sporočilo, poročilo, uradno obvestilo ali kakšno drugo »resno« besedilo, pa se zgodi nekaj zanimivega. Preprosti ki se nam nenadoma zazdi premalo uglajen, kateri pa dobi kravato in samozavestno vkoraka v poved.

Tako nastanejo povedi, kot so:

Stranke, katere so oddale naročilo …

Podjetje, katero smo obiskali …

Dokument, katerega morate podpisati …

Če lahko v teh primerih brez težav uporabimo ki, je ta praviloma naravnejša izbira.

Torej:

Stranke, ki so oddale naročilo …

Podjetje, ki smo ga obiskali …

Dokument, ki ga morate podpisati …

Krajše, bolj tekoče in predvsem bolj naravno.

Ampak »ki« se vendar ne sklanja?

Tu marsikoga začne skrbeti.

Kateri ima lepo vidne oblike: katerega, kateremu, katerim, katero …

Kaj pa ki?

Pri njem si pomagamo z osebnim zaimkom.

Zato rečemo:

To je knjiga, ki jo berem.

To je sodelavec, ki sem mu poslala sporočilo.

To je dokument, ki ga iščemo.

To so stranke, ki smo jih povabili na dogodek.

Prav kombinacije ki ga, ki jo, ki mu, ki jih so v slovenščini povsem običajne. Zaimek kateri torej ni potreben samo zato, ker je treba izraziti sklon.

Namesto nekoliko okornega:

Poročilo, katerega smo vam poslali včeraj, vsebuje vse podatke.

bo veliko bolj naravno:

Poročilo, ki smo vam ga poslali včeraj, vsebuje vse podatke.

Torej lahko »kateri« kar izbrišemo?

Ne tako hitro.

Kateri ni jezikovni nepridiprav, ki bi ga morali pregnati iz vseh povedi. Obstajajo primeri, ko je prav on prava izbira.

Ko stoji ob predlogu

Če oziralni zaimek uporabimo skupaj s predlogom, potrebujemo kateri.

To je projekt, pri katerem sodelujemo že več let.

Predstavili so rešitev, o kateri smo govorili na sestanku.

To je podjetje, s katerim sodelujemo.

Tu ki preprosto ne more prevzeti njegovega dela.

Ko izražamo svojilnost ali pripadnost

Kateri oziroma njegove oblike pridejo prav tudi takrat, ko želimo povedati, komu ali čemu nekaj pripada.

Obiskali smo podjetje, katerega direktor je naš dolgoletni partner.

To je knjiga, katere avtor je prejel pomembno nagrado.

V takšnih povedih katerega oziroma katere ni le nekoliko bolj svečana različica zaimka ki, ampak ima svojo nalogo.

Ko bi bil pomen sicer nejasen

Včasih imamo v povedi več oseb ali stvari in bi ki lahko povzročil dvom o tem, na koga se nanaša.

Predstavljajte si:

Govorila sem s sestro svojega prijatelja, ki trenira odbojko.

Kdo trenira odbojko? Sestra ali prijatelj?

Če želimo jasno povedati, da govorimo o sestri, lahko izbira ustrezne oblike zaimka kateri pomaga odpraviti dvoumnost.

Včasih pa je še bolje poved preprosto preoblikovati. Jezik namreč ni matematična enačba in ni treba za vsako ceno rešiti vsega z enim samim zaimkom.

Hiter preizkus: »ki« ali »kateri«?

Če se med pisanjem znajdete pred dilemo, si lahko pomagate s precej preprostim vprašanjem:

Ali lahko na tem mestu brez spremembe pomena uporabim »ki«?

Če je odgovor pritrdilen, bo ki praviloma boljša in naravnejša izbira.

Ljudje, kateri čakajo pred vhodom postanejo ljudje, ki čakajo pred vhodom.

Avto, katerega smo kupili lani postane avto, ki smo ga kupili lani.

Sodelavka, kateri sem poslal sporočilo postane sodelavka, ki sem ji poslal sporočilo.

Če pa je pred zaimkom predlog – o katerem, s katerim, pri katerem, zaradi katerega – potem kateri ostane na svojem mestu.

Bolj zapleteno ne pomeni bolj pravilno

Pri jeziku nas včasih premami misel, da daljša in bolj zapletena oblika zveni bolj strokovno. Kateri je odličen primer tega pojava.

Toda dobra slovenščina ne potrebuje dodatnih besed samo zato, da bi bila videti pomembnejša.

Če lahko napišemo stranka, ki je poklicala, nam ni treba pisati stranka, katera je poklicala. Če lahko napišemo dokument, ki smo ga poslali, ni nobene potrebe po dokumentu, katerega smo poslali.

Kateri naj torej ostane tam, kjer ima svoje delo.

Povsod drugje pa pustimo, da svoje opravi dobri stari ki.

Konec koncev je pogosto prav najpreprostejša možnost tista, ki zveni najbolj slovensko.