Jezik ni nikoli nekaj trdnega in nespremenljivega. Je živ organizem, ki diha, raste in se nenehno spreminja. Besede, ki so včeraj zvenele sodobno, so danes že zastarele. Nove izraze prevzamemo skoraj čez noč, drugi pa neopazno izginejo. Zakaj se to dogaja? In kaj to pomeni za našo komunikacijo – zasebno, poslovno in globalno?

1. Jezik kot ogledalo družbe

Jezik je tesno povezan s kulturo in družbo. Ko se svet spreminja, se mu jezik prilagodi. Novi tehnološki dosežki, družbena gibanja, politične razprave in pop kultura – vse to vpliva na to, katere besede uporabljamo.

Primer:
Pred dvajsetimi leti skoraj nihče pri nas ni vedel, kaj je podkast. Danes je postal stalni del vsakdana. Podobno je s selfijem, ki ga brez pametnih telefonov sploh ne bi poznali.

Jezik se torej razvija, da bi opisal nove stvari in pojave okoli nas.

2. Tehnologija kot motor jezikovnih sprememb

Eden najmočnejših gonilnikov jezikovnih sprememb je tehnologija. V zadnjih dveh desetletjih so digitalizacija in družbena omrežja močno vplivali na slovenski besedni zaklad.

• guglati – danes vsak ve, kaj to pomeni.
• lajkati – neposredno prevzeto z družbenih omrežij.
• svajpati – izraz, ki ga razume vsak uporabnik pametnega telefona ali aplikacij za zmenke.
• hešteg – pred desetimi leti neznanka, danes vsakodnevnica.

Velika večina teh izrazov izvira iz angleščine, mi pa jih enostavno posvojimo. Če je bila včasih navada, da smo iskali prevode (npr. daljnopis za telegraf), danes tujke pogosto prevzamemo kar neposredno.

3. Družbene spremembe prinašajo nove izraze

Jezik se ne spreminja le zaradi tehnologije, temveč tudi zaradi družbenih gibanj. Enakopravnost, raznolikost, podnebne spremembe in politične razprave se vedno znova zapišejo v naš besednjak.

Nekaj primerov:

• ogljična nevtralnost, greenwashing – izrazito povezano z okoljsko tematiko.
• gendering, nebinarno, inkluzivno – odraz sprememb v razumevanju identitete.
• cancel culture, woke – izrazi, ki so iz angleščine hitro našli pot v slovenske razprave.

Ti izrazi niso le besede, temveč nosijo s seboj vrednote in stališča.

4. Jezikovne spremembe znajo biti zabavne

Spremembe jezika niso vedno sprejete z navdušenjem. Starejše generacije se pogosto težko sprijaznijo z novimi tujkami ali žargonom mladih, kar lahko vodi v nesporazume – ali pa v smešne situacije.

Pomislimo na besedo miška. Še pred nekaj desetletji bi večina ob njej pomislila le na majhnega sivega glodavca. Danes skoraj vsakdo najprej pomisli na računalniško napravo.

Takšni primeri kažejo, da jezikovne spremembe niso le resne – znajo biti tudi zabavne in ustvarjalne.

5. Besede, ki izginjajo – jezik ima tudi preteklost

Tako kot nove besede nastajajo, stare počasi izginjajo. Kdo danes še uporablja gramofon, telegram ali kaseto?

Ko stvarnost izgine, navadno izgine tudi beseda. A včasih se stare besede vrnejo kot del retro trendov. Tako je denimo ponovno zaživel izraz vinil. Jezik torej nikoli ne pozabi, temveč le razkriva nianse pomenov.

6. Globalizacija in moč angleščine

Globalizacija jezikovne spremembe le še pospešuje. Angleščina je postala svetovna lingua franca – torej most med različnimi kulturami.

Zato danes pogovorno pogosto uporabljamo angleške izraze brez prevoda:

• job namesto služba
• start-up namesto zagonsko podjetje
• meeting namesto sestanek

Nekateri v tem vidijo naraven razvoj jezika, drugi pa nevarnost za izgubo slovenske posebnosti. Dejstvo pa je, da angleščina močno vpliva na našo komunikacijo.

7. Podjetja morajo slediti

Za podjetja so jezikovne spremembe lahko izziv in priložnost hkrati. Mednarodna komunikacija namreč zahteva več kot le pravilen prevod – zahteva pravi ton ob pravem času.

Izraz, ki je danes sodoben, je lahko že jutri zastarel ali celo neprimeren. Pomislimo na spolno občutljivo rabo jezika: nekatera podjetja so se že prilagodila in komunicirajo spolno nevtralno, druga pa ne – in s tem tvegajo, da jih trg vidi kot zastarela.

Tu prevajanje in lokalizacija igrata ključno vlogo.
Ne gre le za prenos besed, temveč za prenos pomena, kulture in čustev.

8. Zakaj je profesionalno prevajanje danes pomembnejše kot kadarkoli

Samodejna orodja, kot je Google Prevajalnik, so priročna, a hitro pokažejo svoje meje. Posebej pri novih izrazih, idiomih ali kulturno pogojenih pomenih rezultati pogosto ne zadostujejo.

Primer: angleška beseda woke. Če jo stroj prevede kot »buden«, popolnoma spregleda njen družbeni pomen.

Profesionalni prevajalci pa upoštevajo tako jezik kot kontekst. Odločijo se, ali besedo prevzeti, prevesti ali pojasniti. Prav zato je v času hitrih jezikovnih sprememb človeški prevod nepogrešljiv.

9. Lepota jezika v preobrazbi

Čeprav so jezikovne spremembe lahko zahtevne, so hkrati dokaz, da je komunikacija živa. Besede govorijo zgodbo o inovacijah, identiteti in kulturi.

Za posameznike to pomeni, da moramo ostati radovedni in prilagodljivi.
Za podjetja pomeni, da morajo pozorno spremljati, kako njihova ciljna publika dejansko govori.
Za prevajalske agencije, kot je Leemeta, pa to pomeni, da morajo biti vedno korak pred drugimi – da besede ne bodo samo prevedene, temveč tudi razumljene in sprejete.

Jezik se nikoli ne ustavi. Vedno se razvija skupaj s svetom. Nove besede nastajajo, stare izginjajo, pomeni se spreminjajo. To pa ni problem, temveč lepota jezika – da je živ in vedno v gibanju.