Nek ali neki?

V javnem govoru (knjižnem pogovornem jeziku) in lektoriranih besedilih lahko v zadnjem času opazimo nedosledno rabo zaimkov nek in neki. Kako ju rabite vi?

Na nek način obožujem božično-novoletne praznike.
Na neki način obožujem božično-novoletne praznike.

Zaimek neki je nedoločni vrstni zaimek, ki zaradi (glasoslovnih) sprememb v jeziku prehaja v zaimek nek. Zakaj?

Zakaj prihaja do prehoda iz neki v nek?

Razlogov za to je več. Da bi ugotovili, od kod jezikovna zagata v zvezi z rabo nek/neki izvira in kako jo rešiti, moramo pregledati več jezikovnih področij – od dialektologije do rezultatov rabe, ki jih beležijo jezikovne tehnologije.

Sodobna vokalna redukcija

Na vprašanje, zakaj končni -i v zaimku neki onemi, odgovarja sodobna vokalna redukcija. Gre za pojav, ko nenaglašeni samoglasniki v besedi slabijo, onemijo ali preidejo v drug vokal (kupila → kupla, naredili → naredli). Nedoločni zaimek neki zaradi onemitve nenaglašenega i-ja prehaja v nek, ki se je v slovenskem jeziku uveljavil kot dvojnica.

Zakaj nek nadomešča neki

Končni -i v zaimku neki govorce slovenskega jezika asociira na določno obliko zaimkov in pridevnikov (rdeč/rdeči avto).

O (ne)določnosti pridevnikov smo na Leemetinem blogu že pisali.
Za osvežitev spomina kliknite tukaj.

Tako je končni -i v primeru nedoločnega zaimka neki govorcem odveč, saj spominja na določno obliko. Da bi lažje razločevali med »določno« in »nedoločno« obliko zaimka neki, se je v rabi uveljavila njegova dvojnica nek.

V nezborni rabi govorci ločujejo tudi med pomenskima razlikama zaimkoma:

Nek se uporablja v pomenu poljuben: Všeč mi je nek avto (ni pomembno, kateri avto).
Neki se uporablja v pomenu točno določeni: Všeč mi je neki avto (točno določeni avto).

Po podatkih, ki jih zbirajo jezikovne tehnologije, se je zaimek nek v rabi razširil tako,
da že nadomešča zaimek neki, v pomenu točno določeni.
Pa je to tudi pravilno?

Kaj na dvojico nek porečejo normativni priročniki?

Slovenski pravopis (2001) kot norma slovenskega knjižnega jezika pozna samo zaimek neki (kot nedoločni vrstni zaimek). V uradnih, znanstvenih in strokovnih besedilih, v katerih se pričakuje dosledno upoštevanje pravopisne norme, raba zaimka nek ni upravičena. Čeprav je tovrstna raba že zelo razširjena, bo o njeni veljavnosti morala razpravljati stroka, predvsem sestavljavci novega slovenskega pravopisa.

Kdaj moramo zaimek nek nadomestiti z drugim zaimkom?

Iz pomena, ki ga razberemo iz sobesedila, raba vrstnega nedoločnega zaimka vedno ni ustrezna, zato ga moramo nadomestiti z nedoločnim, ki izraža kakovost – nekakšen, ali poljubnostnim zaimkom – kakšen/kak.

Oglejmo si nekaj primerov:

Pokazal mi je nek dokument, ki potrjuje njegove izjave. → Nek v tem primeru izraža nedoločnost, zato ga nadomestimo z nedoločnim zaimkom nekakšen.
Oglejte si predstavo, obiščite muzej ali poiščite nek drug način sprostitve. → Nek v tem primeru izraža izbiro/poljubnost, zato ga nadomestimo s poljubnostim zaimkom kakšen.
Za otroke ima vedno pripravljen nek prigrizek. → Nek tudi v tem primeru izraža izbiro (pripravljene ima različne vrste prigrizkov), zato ga nadomestimo s kakšen.