Sklanjanje tujih imen nam nemalokrat povzroča sive lase. Razlike nastajajo med zapisom in izgovorom (primer: Valois - Valoisa [valwaja]), poleg tega pa prihaja tudi do odstopanj v jezikovni praksi. Tako lahko ponekod zasledimo Mike - Mikea, drugje pa Mike - Mika.

Upamo, da vam bodo pri podobnih dilemah v pomoč naslednja pravila in primeri:

• imena tipa Dave, Mike, Gabe, Baptiste, Wilde

Ker nemi e ne vpliva na izgovarjavo zadnjega soglasnika, pri sklanjanju izpade, torej Dave, Dava, Davu, Dava, pri Davu, z Davom.
 

• imena tipa George, Horace, Assange

Ker nemi e vpliva na izgovor zadnjega soglasnika (varuje izgovor črk, ki stojijo pred njim, za glasove č, ž, š, dž in s), se pri zapisu ohrani, torej George, Georgea, Georgeu, Georgea, pri Georgeu, z Georgeem.
 

• imena tipa Jacques, James, Holmes

Ker nememu e sledi še soglasnik, se osnova teh imen ne krajša in e se pri sklanjanju ohrani: James, Jamesa, Jamesu, Jamesa, pri Jamesu, z Jamesom.
 

• imena, ki se končajo na -y

Če se končni -y pri teh imenih izgovarja kot i, se pri sklanjanju vrine -j-: Sidney, Sidneyja, Sidneyju, Sidney, pri Sidneyju, s Sidneyjem. Če se -y izgovarja kot j, pa dodatnega -j- ni: Headway, Headwaya, Headwayu, Headway, pri Headwayu, s Headwayem.
 

• imena tipa Larson, Andersen, Ibsen, Washington

V teh primerih sta o in e obstojna, zato ju ohranimo tudi pri sklanjanju: Ibsen, Ibsena, Ibsenu, Ibsena, pri Ibsenu, z Ibsenom.
 

• imena tipa Webster, Hegel, Luter, Russell

Polglasniški e v teh primerih pri sklanjanju odpade: Luter, Lutra, Lutru, Lutra, pri Lutru, z Lutrom.

Če ste v dilemi, vam svetujemo, da poskušate odgovor najti v Slovenskem pravopisu ali v katerem od korpusov slovenskega jezika. V pomoč vam bo morda tudi spletni pregibnik Amebis Besana, seveda pa se lahko vedno obrnete na prevajalsko agencijo Leemeta. :)