Če ste se kdaj učili nemščine, ste verjetno naleteli na besedo, ki je izgledala približno tako:

Donaudampfschifffahrtsgesellschaft

In potem ste si mislili:
Ali je to sploh ena beseda ali več besed skupaj?

Dobrodošli v svetu nemških zloženk.

Ena beseda, več pomenov

Nemščina ima eno zelo zanimivo lastnost: več besed lahko združi v eno samo.

Namesto da bi rekli:

• družba za plovbo po Donavi s parniki

Nemci rečejo:

• Donaudampfschifffahrtsgesellschaft

Ja, vse to v eni besedi.

Zakaj? Ker je praktično

Na prvi pogled se zdi zapleteno. V resnici pa gre za zelo logičen sistem.

Nemščina rada:

• natančno opredeli pomen
• združi več informacij v eno enoto
• skrajša opis v eno besedo

Primer:

• Krankenhaus = bolnišnica (dobesedno: hiša za bolne)
• Handschuh = rokavica (čevelj za roko )

Kako nastanejo te besede?

Gre za t. i. zloženke (kompozite).

Struktura je preprosta:
več besed → ena beseda → en pomen

Pomembno pravilo:
zadnji del določa osnovni pomen

Primer:

• Schreibtischlampe
  → namizna svetilka (ne miza, ne pisanje – ampak svetilka)

Zakaj se to zdi Slovencem čudno?

Ker v slovenščini večinoma:

• uporabljamo več besed
• ločujemo pojme

Primer:

• avtobusna postaja

Nemci to združijo:

• Busbahnhof

Ali imajo meje? (teoretično ne)

Zloženkam v nemščini praktično ni omejitev.

Lahko jih podaljšujemo skoraj v nedogled:

• Lebensmittelgeschäftsleiter
• Versicherungsgesellschaftsangestellter

Vprašanje je samo: ali jih še kdo razume.

Ampak: niso vedno tako strašne

Ko enkrat razumemo logiko, postanejo celo … uporabne.

Namesto da si zapomnimo pet besed, si zapomnimo eno – sestavljeno.

In ko poznamo posamezne dele, lahko pomen pogosto uganemo.

Mala skrivnost: tudi slovenščina to zna

Res je, da manj pogosto, ampak:

• zobozdravnik
• avtocesta
• daljnovod

tudi mi združujemo besede – samo manj »pogumno«.

Kaos ali sistem?

Nemške zloženke na prvi pogled delujejo kot kaos. Ampak v resnici gre za zelo sistematičen, logičen in učinkovit način tvorjenja besed.

In ko enkrat »klikne«: dolge besede niso več strašne – ampak zanimive.

Kaj pa prevajanje? Ena beseda – več dela

Zložene besede niso zanimive samo za bralce, ampak tudi za prevajalce. Na prvi pogled se zdi, da je nemščina »varčna«:
ena dolga beseda = ena enota.

Pri prevajanju v slovenščino pa se ta ista beseda pogosto razširi v več besed:

• Krankenversicherungsgesellschaft → zavarovalnica za zdravstveno zavarovanje

In tukaj pride zanimiv obrat.

Pri Leemeti prevode obračunamo glede na izvorni jezik. Kar pomeni, da če prevajamo iz nemščine v slovenščino, se taka zloženka še vedno šteje kot ena beseda – čeprav jo je treba v slovenščini razložiti z več besedami.

To pomeni:

• več razumevanja
• več razčlenjevanja
• več pisanja

ampak še vedno ena izvorna enota.

Zato pri takih besedah ne gre samo za prevod, ampak za pravo razumevanje strukture in pomena, kar je ključno za kakovosten rezultat.