En dan, dve popolnoma različni zgodbi

Na ta četrtek (40 dni po veliki noči) v več evropskih državah praznujejo Gospodov vnebohod – verski praznik, ki spada med najstarejše v krščanstvu. V Nemčiji pa ima ta dan tudi čisto drugo, precej bolj posvetno noto: očetovski dan oziroma »Vatertag«.

Kaj pravzaprav pomeni vnebohod?

Gospodov vnebohod obeležuje trenutek, ko se je po krščanskem prepričanju Jezus 40 dni po vstajenju vrnil v nebesa. Praznik je vedno na četrtek – navadno sredi maja – in v številnih državah pomeni dela prost dan.

V slovenščini mu pravimo vnebohod – zelo poetično in izrazito versko poimenovanje. A kako je v drugih jezikih?

Zanimivo: nemški izraz »Himmelfahrt« je eden redkih, ki praznik opiše kot konkretno fizično »vožnjo v nebo«. V večini jezikov prevladuje bolj abstrakten ali svetopisemski ton.

Nemčija: vnebohod in očetovski dan v enem?

Medtem ko je v Sloveniji vnebohod verski praznik, ki pa ni dela prost dan, je v Nemčiji situacija nekoliko drugačna: praznik ima dvojno naravo.

Na isti dan praznujejo tudi očetovski dan (Vatertag) – le da z manj duhovnosti in več … piva. Tradicija sega v konec 19. stoletja, ko so moški začeli organizirati »moške pohode« z vozički, klobasami in vrčki piva.

Z leti se je očetovski dan uveljavil kot dan, namenjen praznovanju moškosti (in pogosto ne nujno očetovstva), medtem ko materinski dan ostaja bolj intimen in družinski.

In kako je pri nas in kdaj praznujemo očetovski dan?

V Sloveniji očetovski dan praznujemo 19. marca, na god Svetega Jožefa. Gre za precej tiho praznovanje – brez parade in brez »bollerwagna«.

Praznik ni dela prost dan niti ni komercialno izpostavljen kot materinski dan.

Prav zato se pogosto zgodi, da v prevodih ali komunikaciji z nemško govorečimi državami pride do nesporazumov – ali celo kulturnih spodrsljajev.

Ko prazniki ne preživijo prevoda

Prazniki so eden tistih elementov jezika in kulture, ki jih ni mogoče preprosto prevesti. Kaj torej narediti, ko se znajdemo pred nalogo, da prevedemo nekaj tako kulturno specifičnega?

Prevajalec mora:

• razumeti kulturni kontekst izvornega praznika
• preveriti, ali ima ciljna kultura ekvivalent
• presoditi, ali je bolje prevesti dobesedno, prilagoditi ali dodati pojasnilo

Primer: bi francoskemu bralcu res želeli zaželeti »Vesel očetovski dan!« na Gospodov vnebohod? Verjetno ne. 

Skratka: prazniki so več kot le prost dan

Vnebohod in očetovski dan sta odličen primer, kako se v jeziku, veri in kulturi prepleta pomen – in kako pomembno je, da razumemo več kot le besede.

Ne glede na to, ali ta četrtek praznujete duhovno, družinsko ali s prijatelji: naj vam bo jasno, kaj praznujete – in zakaj.