Če dobro pogledamo slovenske besede, ugotovimo, da se v njih skrivajo črke, ki so mojstrice iluzij.

Harry Houdini bi bil prav ponosen, saj se v nekaterih oblikah besed pojavljajo, v drugih pa skrivnostno izginejo. Čas je, da ugotovimo, kaj se dogaja. 

Črke in glasovi

Pri izgovarjanju besed v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (pri narečjih je zgodba nekoliko drugačna) tvorijo naša govorila 29 različnih glasov.

Če to število primerjamo s številom črk v abecedi, ugotovimo, da si morajo nekateri glasovi prijateljsko deliti črke. Takšna sta široki in ozki o, črko e pa si je poleg ozkega in širokega e-ja prisvojil še polglasnik.

Poglejmo nekaj primerov:

• široki e: metla, deblo, potep
• ozki e: delo, pometati, meta
• polglasnik: pes, čebela, bober

Polglasnik

Toda polglasnika ne zapisujemo vedno. Včasih ga v besedi sicer izgovorimo, v zapisu pa tega ni videti. Ta polglasnik nam omogoča, da skupine na videz samih soglasnikov prav elegantno izgovarjamo, medtem ko so včasih za tujce pravi lomilci jezika. Med njimi so za nas prav pogoste in vsakdanje besede: trg, prt, krt ali čmrlj.

Spet v drugih primerih polglasnik povsem izgine, čeprav je v imenovalniku ednine še kar pridno tičal na svojem mestu. Houdini, vam pravimo!

Pisati ali ne pisati

Ali naj si torej šivilja kupi metersko ali metrsko blago?

Se nam obeta filemski ali filmski večer?

Kaj pa helikopterski prevoz poškodovanega planinca? 

• Osnova besede se konča na -r

V besedah minister, meter in december najdemo polglasnik pred črko r. V imenovalniku ednine se ta zapisuje s črko e, ko pa besedo sklanjamo (ministra, metra, decembra), polglasnik izpade, saj r-ju sledi soglasnik – zato so tudi pridevniki na -ski/-ški brez njega.

⇒ Šivilja v decembrskih dneh potrebuje več metrskega blaga.

⇒ Za helikopterske polete navaden šoferski izpit pač ne bo dovolj.

• Osnova besede se ne konča na -r

Beseda sejem ima v imenovalniku ednine polglasnik, zapisan z e. Ko besedo sklanjamo, polglasnik ostane.

⇒ Če greš na sejem, lahko pričakuješ lepe sejemske popuste.

• Če osnovi sledi samoglasnik, polglasnik izgine

⇒ Sejma ni obiskal, zato ni videl vseh novosti.

Osnova besede se konča s parom nezvočnik in zvočnik ali na dva zvočnika

Seženj, suženj in orakelj so besede, kjer se v imenovalniku ednine polglasnik zapisuje z e, konec osnove pa vsebuje nezvočnike in zvočnike. Ko sklanjamo te besede, se polglasnik skrije: niti ga ne izgovarjamo niti ne pišemo.

⇒ Sužnja sta podaljšala zid za dva sežnja, z orakljem pa se o tem sploh nista posvetovala.

Preverite svoje znanje

1. Za svoj mojsterski/mojstrski izpit je prejel priznanje.

2. Dva jezdeca/jezdca se približujeta maneži.

3. Naloge radi rešujemo smoterno/smotrno.

Pravilni odgovori: 1. mojstrski, 2. jezdeca, 3. smotrno.