Skupino ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi, imenujemo družina oziroma rodbina. S sorodniki nas vežejo krvne vezi, za tiste »priženjene« pa pravimo, da smo z njimi v svaštvu. Oče, mama, teta, stric … Slovenščina sicer vsaj narečno pozna nekaj različnih poimenovanj za isto sorodstveno razmerje, resnično bogati pa so v tem smislu v državah južneje od Kolpe. Ste že slišali za daidžo? Kaj pa za ujno, bratića ali dainico? 

Sorodstvena razmerja v Sloveniji – stric in teta

V slovenščini očetovega (prav tako kot maminega) brata v razmerju do nas samih imenujemo stric. Tako je tudi poimenovanje teta skupno mamini in očetovi sestri. V stari in narečni slovenščini je očetov brat bil poimenovan stric, mamin brat pa ujec. Prvotno smo torej tudi v slovenščini imeli različni poimenovanji za očetovega in materinega brata, vendar samo eno poimenovanje za očetovo sestro in materino sestro – teta.

Bratranci, sestrične, nečaki in nečakinje

Podobno se je dogajalo s poimenovanji za sorodnike iste generacije bratranec (stričev ali tetin sin) in sestrična (stričeva ali tetina hči) – v preteklosti sta izraza bratranec in sestrična poimenovala eno generacijo mlajše sorodnike, bratranec je bil bratov sin, torej nečak, sestrična je bila sestrina hči – nečakinja, bratranka je bila bratova hči – nečakinja, sestrič pa sestrin sin – nečak.

Sorodstvena razmerja na Balkanu

Naša poimenovanja sorodstvenih razmerij se najverjetneje zdijo skromna vsaj narodom na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Pa ne samo naša poimenovanja, tudi Nemci strica (ne glede na to, ali gre za strica po mamini ali po očetovi strani) označujejo s preprostim der Onkel, Italijani z lo zio, angleško govoreči narodi pa z uncle.

Za najožje sorodnike so poimenovanja na Balkanu dokaj enoznačna in jih najverjetneje ni treba posebej razlagati, zaplete pa se že pri poimenovanju očetovega brata in sestre ter materinega brata in sestre v odnosu do nas.

Kdo je stric in kdo ujak?

Tako je pri Hrvatih brat mojega očeta moj stric (njegova žena je strina), medtem ko je brat moje mame moj ujak (njegova žena pa ujna). Sestra mojega očeta je moja tetka, njen mož pa tetak, enako poimenovanje (tetka – tetak) velja tudi za mamino sestro in njenega moža. Srbi imajo za naštete sorodnike enaka poimenovanja, le tetkinega moža imenujejo teča.

Dajdžinica je daidževa žena

V Bosni in Hercegovini imajo za poimenovanja članov rodbine tudi nazive turškega porekla. Tako je brat mojega očeta àmidža (v Bosni) in ádže (v Hercegovini). Amidževa žena je moja àmidžinica, adževa žena pa strina.  Brat moje matere je moj dàidža, v Bosni njegovo ženo imenujejo dàjdžinica, v Hercegovini pa daìnica. Sestra mojega očeta je v Bosni tetka, v Hercegovini pa hala, njen mož je v obeh primerih tetak. Prav tako je sestra moje mame moja tetka, njen mož pa tetak. Zanimivo v Bosni in Hercegovini razmerje nečaka/nečakinje do strica/tete prav tako kot v stari slovenščini (in še danes narečno) poimenujejo sestrić/sestrićna (v razmerju do dàidže – strica po materini strani) in bratić/bratićna (v razmerju do àmidže – strica po očetovi strani).

Obstajajo sicer še bolj eksotični izrazi, kot so prvobratučeda, zrman, sinovica, pašanac itd., a naj bo zaenkrat dovolj. 

Več koristi ali težav?

Čeprav se sliši zapleteno, so takšna številčnejša poimenovanja za sorodstvena razmerja praktična predvsem z vidika razumevanja – ob poimenovanju za vsakega od sorodnikov tako vedno vemo, koga ima sogovornik v mislih, namesto da bi se trudili razumeti razmerje iz konteksta ali ugibati, o kom je govora.

Zdaj, ko ste se naučili dekodirati sorodstvene vezi vsaj za razmerje do stricev in tet, kot se ti različno poimenujejo na Balkanu, lahko preizkusite svoje znanje (ali pa zgolj ugibate) še v kratkem kvizu. 

1. Koga na Balkanu imenujejo nevjesta?

A. Mojo taščo

B. Mojo sestrično po mamini strani

C. Mojo svakinjo ali mojo snaho

2. Kako na Hrvaškem imenujejo sestrinega moža?

A. Šogor
B. Zaovac
C. Djever

3. Kaj pa jetrva? To je…

A. Žena mojega brata
B. Žena moževega brata
C. Moževa sestra

Pravilni odgovori: 1. C, 2. A, 3. B