Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika


  • Zanimivosti
/ 26. Julij 2019
3
MIN

Jezikovni stereotipi o moških in ženskah

 

Vsi jih poznamo, stereotipe o ženskah in moških. In ker krožijo tudi okrog jezika, nas je zanimalo, ali je lahko spol pri obvladovanju jezika pomemben in kakšen odnos imamo do pravilne rabe jezika v zasebnem življenju.

Preden nadaljujemo, vam zaupamo tole: med prebiranjem različnih raziskav nas je presenetil predvsem podatek o osebnosti ljudi, ki smo na jezik bolj občutljivi. Preverite, ali spadate mednje tudi sami. wink

 

Moški in ženske jezikovne podatke predelamo različno

Na Univerzi Northwestern so opravili študijo, pri kateri so dekletom in fantom besedila predstavili na dva načina, in sicer slušno in pisno, pri tem pa so opazovali odziv možganov.

Kaj so ugotovili?

  • Pri fantih naj bi bil pomemben kanal, po katerem je sporočilo posredovano. Če besedo npr. preberejo, naj bi se torej v možganih najprej aktiviral center, ki je odgovoren za vizualno, šele nato del možganov, ki je odgovoren za jezik. Če jo slišijo, naj bi se aktiviral tisti del možganov, ki je odgovoren za slušne procese, šele nato pa del možganov, ki je odgovoren za jezik. Jezikovno sporočilo mora torej pri fantih odpreti več vrat, preden prispe na cilj.
  • Nasprotno naj bi se odzvali možgani deklet, saj informacija potrka neposredno na tisti del možganov, ki skrbi za jezikovne procese in je pri dekletih aktivnejši.

 

Napake pri jezikovnih pravilih

Podobne so bile tudi ugotovitve Michaela Ullmana, takrat še z Univerze v Georgetownu. Ullman sicer meni, da je besedni zaklad pri ženskah v povprečju morda nekoliko večji kot pri moških, a to naj ne bi imelo nikakršnega vpliva na povprečno število jezikovnih napak in uspešnost pri žongliranju z jezikovnimi pravili. Moški in ženske jezik uporabljamo podobno pravilno (oz. narobe), le pot, ki jo naši možgani prehodijo do cilja, naj bi se razlikovala glede na spol. Jezikovnega znanja pa ne moremo opazovati, če zanemarimo druge dejavnike, kot so: starost, izobrazba, geni, družbeno okolje idr. Sam spol ne more biti merilo za obvladovanje jezika.

 

Mnogi znanstveniki zagovarjajo teorijo, da so številne razlike med moškimi in ženskami povezane prav z razliko v delovanju in strukturi možganov:
v moških možganih naj bi bile bolj »prežičene« povezave znotraj vsake polovice možganov,
pri ženskah pa naj bi obstajala močnejša mreža med obema polovicama.

 

Moški in ženski jezik

Eden od jezikov, v katerem ima spol posebno mesto, naj bi bila japonščina. Spol govorca in njegova družbena vloga naj bi vplivala na izbiro besedišča in oblikovanje povedi. Kar pomeni, da se mora govorec naučiti jezika, predvidenega za njegovo družbeno vlogo. Ženske naj bi uporabljale več vljudnostnih oblik nagovora, vprašanja, s katerimi iščejo pritrditev (drži?), ter tako imenovane ženske besede. Prav ta jezikovna raven naj bi tujcem povzročala veliko težav pri pravilni uporabi jezika.

 

Klicaj za zmenek

Kot veste, je klicaj pri poslovnem sporazumevanju pogosto manj zaželen, so pa ankete, ki so bile opravljene v sodelovanju s spletnimi stranmi za zmenke, pokazale, da je v ljubezni drugače. Poglejte razliko:

  • Všeč si mi.
  • Všeč si mi!

Ločila in slovnična pravila morda le niso tako nepomembna, napačna raba naj bi zbodla predvsem ženske. Sodeč po raziskavi tudi angleški kratici YOLO (You Only Live Once; živiš samo enkrat) in LOL (Laughing Out Loud; smejati se na ves glas) najverjetneje ne izboljšata možnosti, da vam bo simpatija na sporočilo tudi odgovorila. Kratice in ikone včasih uporabljamo tako avtomatizirano, kot bi bile privzete priponke sporočila. Zagotovo smo bolj veseli osebnega odziva, novih besednih skovank in izvirnih odgovorov.

 

Kdo najhitreje opazi jezikovne napake

Jezikoslovki Julie Boland in Robin Queen z Univerze v Michiganu je zanimalo, kako se ljudje v vsakdanjih situacijah odzivamo na jezikovne napake v besedilih. Jih opazimo? Kdo jih opazi?

Raziskave sta se lotili tako, da so testiranci rešili osebnostni test. Nato so prebrali elektronska sporočila lažnih kandidatov, ki so se prijavili na oglas za sostanovalca, in kandidate ovrednotili (prijazen, simpatičen, zanesljiv ipd.). V elektronska sporočila sta nastavili manjše jezikovne bombice v obliki slovničnih, pravopisnih in tipkarskih napak, s pomočjo katerih sta skušali ugotoviti, kateri osebnostni tip jih najprej opazi oz. pri kom bodo najmočneje eksplodirale. Napake so najpogosteje opazili introvertirani, bolj tihi ljudje, nekateri naj bi zaradi njih sostanovalca celo zavrnili. Mi pa smo prepričani, da bi marsikatera pisarna jezikoslovcev porušila povprečje omenjene raziskave.

Se tudi vam kdaj zgodi, da vas prebrana napaka skoraj zaboli? Kadar kdo namesto zveze »ne bo« napiše »nebo«? smiley

 

Možgani so kompleksen organ

Zaključimo z mislijo profesorja za nevropsihologijo v Bernu, Andree Federspiela, ki je povedal:

 

da so možgani kompleksen organ, ki se razlikuje od človeka do človeka, zaradi česar tudi ni mogoče jasno določiti, kje v možganih se jezik začne oz. konča.

 

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki