Je tudi vam prijazni lastnik apartmaja v Dalmaciji povedal, da lahko pridete na počitnice še za en teden v lipnju, vam pa se niti sanja ne, kdaj bi to lahko bilo? Da bo takšnih zagat čim manj, si danes poglejmo hrvaška poimenovanja za mesece.

Kakšen je avgust na Hrvaškem?

Lažje nam bo, če se za začetek spomnimo, da smo tudi Slovenci mesece včasih imenovali drugače.

Tako Slovenci kot Hrvati smo jih poimenovali po tem, kar se je v tistem času leta navadno dogajalo v naravi in življenju ljudi.

Le da so Hrvati za razliko od nas ta poimenovanja ohranili.

Poglejmo torej za začetek, kako posameznim mesecem pravimo v slovenščini danes, kako smo jim včasih in kako se jim reče v hrvaščini.

4 Praslovani: traven, listopad, prosinec, srpan

Vidimo lahko 4 podobnosti – vendar pa nam to ni nujno v pomoč:

• Prosinec je za Slovence januar, medtem ko je hrvaški prosinac december. Etimologi si o izvoru imena niso enotni, vendar pa za najverjetnejšo velja razlaga, da ime izhaja iz glagola prosinuti – posijati skozi.

So dnevi, ko sonce vidimo le občasno in skozi oblake, torej pri nas pogostejši v januarju, na Hrvaškem pa v decembru?

• Medtem ko imamo pri nas veliki in mali traven, ki slavi najprej »malo« in nato »veliko« pomladno rast, na Hrvaškem obeležujejo le zeleni april: travanj.

• Ima Hrvaška toliko drugačno lego, da pri njih listje odpada z dreves že mesec poprej?

Listopad pri nas namreč nastopi novembra, na Hrvaškem pa že oktobra.

• Če smo po žetvi s srpom Slovenci poimenovali kar dva meseca (julij in avgust: veliki in mali srpan) je na Hrvaškem srpanj le julij.

Kaj pa preostalih 8?*

Zdaj ko smo spoznali skupne 4 junake, poglejmo še, kaj pravijo etimologi o izvoru imen za ostalih 8 mesecev.

• Januar – siječanj: januar je hladen mesec. Zato so se v tem obdobju ljudje odpravili sekat (hrvaško sjeći) drva.
• Februar – veljača: med Slovani ni nikogar, ki bi februarju rekel podobno kot Hrvati, izvor imena pa je neznan. Morda izhaja iz dejstva, da se februarja dnevi že daljšajo (glagol oveljiti namreč pomeni daljšati se). Morda je še najlažje, če si zapomnimo, da se v veljači dnevi »večajo«.
• Marec – ožujak: ožujak je lažniv mesec, saj ne vemo, ali smo še v zimi ali pomladi.
• Maj – svibanj: maja vse cveti – tudi rdeči dren, ki mu v hrvaščini pravimo svib.
• Junij – lipanj: uganete, katera rastlina zacveti kak mesec po rdečem drenu? Pravilen odgovor je seveda lipa.
• Avgust – kolovoz: avgust je bogat s pridelki, ki pa jih je treba spraviti s polja – in prav po tej vožnji je mesec dobil ime.
• September – rujan: če ste že kdaj slišali, kako se predvsem v septembru oglašajo jeleni, vas zagotovo ne bo presenetilo, da je ta mesec dobil ime prav po jelenovem ruku.
• November – studeni: novembra je vreme že hladno (studeno) in po tem je ta mesec tudi dobil ime.

Se vidimo v 8. mesecu!

Priznamo, vse skupaj je precej zapleteno.

Zato vam Hrvati ne bodo zamerili malo iznajdljivosti. O svibnju lahko preprosto govorite kot o 5. mesecu, o kolovozu kot o 8. in tako naprej.

Morda se takšno nanašanje na mesece res sliši nekoliko okorelo, vendar pa zviša verjetnost, da se boste na počitnicah v Dalmaciji ali pa na poslovnem sestanku v Zagrebu pojavili v pravem trenutku.

Vas bodo razumeli tudi v Srbiji, BiH, Črni Gori ...?

Če ste vendarle osvojili zgornja poimenovanja mesecev, pa svoje znanje odmislite, ko prečkate hrvaško državno mejo s Srbijo, Bosno in Hercegovino ali Črno Goro.

V teh državah ravno tako kot v Sloveniji za mesece uporabljajo latinizirana imena.

Tudi sicer je med jeziki teh držav več razlik, kot si morda mislimo na prvo žogo. Poglejmo, kako zelo drugače lahko nakupovalni seznam z živili zveni v slovenščini, hrvaščini in srbščini.

Seveda pa je spisek živil, ki jim pravimo enako v srbščini in hrvaščini, kljub temu daljši od spiska živil, ki se imenujejo drugače.  

Kakorkoli že, kjerkoli in s komerkoli boste že preživeli preostanek poletja: želimo vam lep avgust, kolovoz in ves osmi mesec!

* Teorij, kako so meseci dobili imena, je veliko. Mi smo se pri iskanju pravih razlag zanašali predvsem na: Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013.–2024. Dostop: junij 2024. https://www.enciklopedija.hr.