4 brezplačni webinarji in preizkus

Ker smo v času epidemije že trikrat pospravili stanovanje, porabili zalogo straniščnega papirja, končno zamenjali žarnico v kleti, uredili vrt … je skrajni čas, da »poleekamo« svoje znanje slovenskega in angleškega jezika. Kako prosim, »poleekamo«?

Pa vi, »leekate« kaj?

V skupini ZA POLEEKAN JEZIK smo v štirih brezplačnih spletnih seminarjih (bolj fensi: webinarjih) obnovili znanje pravopisnih in slovničnih pravil slovenskega ter angleškega jezika. Kaj nam pri komunikaciji še vedno povzroča največ težav? Berite dalje.

Datumi – na sto in en način

Ja, res je, še vedno ne obvladamo zapisovanja datuma. Če opravite kratek pregled zadnjih treh uradnih (elektronskih) dopisov, stavimo, da vsaj eden ne bo imel pravilno zapisanega datuma.

Datum v slovenščini pišemo nestično in brez vrivanja dodatnih ničel pri enomestnih številih.

8. 5. 2020 (PRAV)
8.5.2020, 08.05.2020 (NAROBE)

Veste, komu in zakaj jezikoslovci občasno oprostimo napačno zapisovanje datumov? Pokukajte v webinar 30 minut za poleekan jezik (slovenščina).

Gospa, boste imela vrečko?

Polovično vikanje jezi veliko jezikovnih sladokuscev, ampak zakaj ga nikakor ne uspemo izkoreniniti? Mogoče prav zato, ker ne poznamo pravega vzroka za nastanek polvikanja, ki ga Pravopis ne dovoljuje. Vikamo vedno tako, da uporabimo množinske oblike moškega spola – ne glede na to, ali vikamo moškega ali žensko.

Ste si ogledali webinar? (PRAV)
Ste si ogledal/-a webinar? (NAROBE)

Lep pozdrav – dve besedi, veliko drame

Zelo pogosta napaka pri pisanju uradnih dopisov so napačno postavljena ločila za zaključnim pozdravom Lep pozdrav – za njim ločil ne pišemo.

V pozdravu Lep pozdrav ni osebne glagolske oblike (glagola), zato potrebe po ločilu ni. Res je, da jezikoslovci glede te dileme niso enotnega mnenja, pravopisna norma pa nas kljub temu usmerja k rabi brez ločil:

Lep pozdrav (PRAV)
Lep pozdrav,/Lep pozdrav. (NAROBE)

Za kosilo bo špinačna/špinačina juha

Se tudi vi zgrozite, ko na seznamu sladic vidite zapis malinina namesto malinova torta (spomnimo: malinova označuje vrsto, malinina pa svojino)?

Kako bi potemtakem tvorili vrstni pridevnik za juho, narejeno iz špinače – špinačna ali špinačina juha? Verjetno špinačna, saj juha vendar ne pripada špinači.

Pri normiranju jezika (v slovnici in pravopisu) je jezikoslovje želelo vpeljati jasno razločevanje med obrazili – v našem primeru ženskospolskih pridevnikov, za katera so bila določena obrazila -ov, -ski, -ji (vrsta) in -in (svojina).

Od izida zadnjega normativnega priročnika (SP 2001) se je raba močno spremenila. Pomensko razlikovanje med tvorjenkami izključno na podlagi obrazil je danes zelo zabrisano. To pomeni, da obrazilo -in (za primer špinačne juhe) prevzema funkcijo vrstnega in svojilnega pridevnika – enako je s pridevnikom alojev, ki ga v rabi skorajda ni, prevladuje pa alojin z obrazilom -in, npr. alojin čaj.

Uradni dopis v angleščini in slovenščini

Zelo pomemben del vsakega uradnega dopisa je nagovor naslovnika.

Kakšna je razlika med nagovarjanjem naslovnika v angleščini in slovenščini?

Nagovor v slovenščini – za nagovore v uradnih dopisih uporabljamo pozdrava Spoštovani ali Pozdravljeni, ki jima dodamo še naziv in priimek (lahko tudi ime) naslovnika. Nagovori Dragi, Dobro jutro/dan/večer, Hej, Ola ... za uradni dopis niso primerni.
Nagovor v angleščini – naslovnika lahko nagovorimo z Dear (dragi), ki mu dodamo naslovnikov (ime in) priimek. Za nagovor postavimo vejico ali klicaj. Uradni dopis lahko zaključimo s frazama Yours sincerely ali Kind regards, za katerima obvezno postavimo vejico.