Prvi simptomi koronavirusa v jeziku

Leemetovke in Leemetovci, kako kaj preživljate dneve, ko se povsod sliši #ostanidoma?

Ste že porabili zalogo toaletnega papirja in moke?

Ste kaj gripozni?

Ste zaradi preobilice kvasa staknili virozno bolezen?

Vas ob okrepljeno zapisanih izrazih kaj zmrazi?

Če vas, upamo, da je to zaradi prvih simptomov jezikovnih napak, ne novega koronavirusa. Zakaj je ta novi (in ne nov) virus povzročil pandemsko (in ne pandemično) paniko, preberite v zelo viroznem članku.

Zaščitna maska in rokavice: imamo?

Pred branjem današnjega članka si priskrbite zaščitno masko, rokavice in svežo kavo.
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z jezikoslovcem ali slovenistom.
Ta članek vsebuje veliko viroznih in gripoznih besed.

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni so se v poplavi različnih člankov in vedno novih informacij v besedišču slovenskega jezika začele pojavljati besede, ki jih prej (če nismo ravno zdravniki) sploh nismo uporabljali. No, vam je kdo že recimo rekel, da ste gripozni? Ali pa vas vprašal »Imaš virozno bolezen?«?

Si gripozna? Ne, imam simptome gripe.

Jezik si pogosto kakšno besedo/besedno zvezo malce preveč poenostavi – kar je s stališča stilistike super.

Težava nastane, ko se takšna poimenovanja znajdejo v publicističnih, uradnih besedilih. Takšen primer sta pridevnika gripoznost in viroznost. Gre za tvorjenki, ki imata značilno pridevniško obrazilo -ost (ta označuje lastnost):

gripozen – tak, ki ima lastnosti (simptome) gripe
virozen – tak, ki ima lastnosti (simptome) viroze

Je takšna raba napačna?

Ni, se pa pojavlja predvsem v pogovornem jeziku. Če okolje od vas zahteva rabo knjižnega jezika, potem raje uporabite zvezo simptomi gripe, simptomi viroze.

Imaš virozno bolezen? Ne, imam virozo.

Tudi raba besednih zvez virozna/gripozna bolezen je precej nerodna. Zakaj?

Prvič, ker težimo k čim bolj racionalni rabi jezika (manj je več), in drugič, ker sta viroza in gripa že sami po sebi obolenji/bolezni:

viroza: bolezen, ki jo povzročajo virusi
gripa: nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal

Zato je namesto zveze virozna bolezen
bolje uporabiti zvezo virusna bolezen ali viroza,
namesto gripozna bolezen pa gripa.

S tem kvasom si čisto epidemična

Odkar je bila razglašena epidemija in nato še pandemija, lahko v novicah zasledimo različno rabo pridevnikov, ki jih tvorimo iz omenjenih samostalnikov. Raba vseh je pravilna, vendar ne tudi enako zastopana.

Pandemičen: prisoten je predvsem v strokovnih priročnikih (Mikrobiološki slovar, Slovenski medicinski slovar), uporabljamo ga redkeje kot pridevnik pandemski.
Pandemski: v normativnih priročnikih ga ne najdemo, omenja ga Sprotni slovar, kar pomeni, da se v rabi pogosteje uporablja šele v zadnjem času.
Epidemičen: prisoten je v normativnih priročnikih (SSKJ2 in Slovenski pravopis). Med vsemi naštetimi pridevniki je najbolj uveljavljen.
Epidemski: prisoten je v strokovnih priročnikih, v katerih nas raba usmerja k pridevniku epidemičen (ki je pogostejši in bolj uveljavljen).

Je novi koronavirus res tako »nov«?

Ob besedi koronavirus se v medijih redno uporablja pridevnik novi (in ne nov, ker želimo poimenovati vrsto koronavirusa, ne njegove lastnosti). Zakaj?

Ker je kljub podobnim lastnostim po obliki (in poteku bolezni) precej drugačen od že znanega koronavirusa SARS-CoV, ki povzroča (predvsem) težave z dihanjem. Aktualni novi virus označujemo s kratico SARS-CoV-2.