Zdravstveni delavci priporočajo, da v vročih dneh spijemo veliko tekočine, a ne na dušek. Po požirkih. Ali po osminkah. Ko pa se zbere druščina, je najbolje pripraviti kakšen polovnjak ali kar četrtinjak oz. približno štefan soka ali pol poliča na osebo.

Jezikoslovci pa priporočajo, da preberete tudi preostanek članka, da boste izvedeli, koliko posamezne tekočine vam prej omenjeni zdravstveni delavci dejansko svetujejo. 

Izrazi za prostornino

Prostorninske mere lahko uporabljamo za tekočine ali suhe snovi. Tokrat se bomo osredotočili na prve. Te so lahko izvorno:

• prostorninske mere,
• posode,
• deleži prostorninskih mer.

Je bila najprej mera ali posoda za mero? Večno vprašanje!

Ločnica med prostorninskimi merami in posodo je včasih zabrisana.

Šilce in maseljc ter druge merske enote

Ko rečemo šilce, bi večina pomislila na prostorninsko mero, 0,03 litra, isto ime pa nosi tudi kozarček za to mero. 

Morda vas bo zavedel tudi izraz máseljc, ob katerem bi morda le redkokdo pomislil na prostorninsko mero ali posodo. Pa se je nekdaj maseljc imenovalo oboje. Vrček s tem poimenovanjem je nosil približno 3,5 decilitra. Navadno so se v njem znašli vino, pivo in žgane pijače.

Je glaž res enak litru?

Ni pa nujno, da posoda postane tudi merska enota. Morda se spomnite verzov Iztoka Mlakarja: »En glaž vina mi dej.« Avtor prosi za deci ali dva vina, kolikor drži kozarec (glaž). Ta ni postal merska enota, se pa uporablja tudi v tem pomenu.

Ko rečemo kozarec vina, vemo približno, ne natančno, koliko to je. Natakar pa vas bo vprašal: »Deci ali dva?«

Podobno je pri barigli. To je sod, ki meri 600 litrov, ali pa majhen sodček, imenovan tudi putrih, v katerega gre »samo« 25 litrov.

Nasprotno pa je jasno, da je štefan dvolitrska steklenica, nič več, nič manj. No, razen če vanjo nalijemo manj kot dva litra vina. Ko smo že pri štefanu, naj omenimo še urbana, ki seveda izhaja z dolenjskega območja, vanj pa lahko vlijemo štiri ali pet litrov pijače. 

Sod in vedro kot prostorninski meri

Sod, ob katerem zdaj pomislimo na valjasto posodo, navadno za vino, je bil nekdaj tudi prostorninska mera. En sod je označeval približno 113,2 litra. Prostorninska mera je bilo nekdaj tudi vedro, z njim so imeli v mislih od 30 do 60 litrov.

• Prav tako je iz polovnjaka kot prostorninske enote izšlo poimenovanje za sod s prostornino približno 280 litrov: iztočiti vino iz polovnjaka; hrastov polovnjak.
• Enako se je zgodilo bokalu, ki meri 1,5 litra, čemur v ameriškem okolju pravijo pitcher.
• Polovico manj meri polič (7,5 decilitra), v katerega so po navadi natočili vino.
• Če pa vam pripeljejo na zabavo v Angliji barel piva, boste imeli na voljo kar 163,65 litra te priljubljene tekočine. Za precej manjšo družbo bo dovolj že akov, to je 56 litrov.
• Damižana oz. demižon je velika pletena trebušasta steklenica, to so pet- in desetlitrske pletenke. Podobna je kjantarica, pletena trebušasta steklenica za približno dva litra.

Deleži

Med deleži poznamo četrtinko in osminko. Kot že pove ime, označujeta četrt oz. osmino litra. Četrtinka je znana tudi kot kvartin, osminko pa označuje frakelj, ki je tudi steklenica za žganje.

Opozoriti velja, da kvartin ni isto kot kvart. To je namreč angleška prostorninska mera in označuje približno 1 liter oz. posodo, ki nosi toliko tekočine. Liter piva, postreženega v velikem kozarcu, se imenuje tudi superca.

Leta 1876 so stare mere za vino nadomestili z novimi prostorninskimi merami, ki jih še vedno uporabljamo. Osnovna enota je seveda liter.