Že dolgo je tega, ko so bile samo ženske gospodinje, samo moški pa zdravniki, vozniki, mizarji … Zato bi si mislili, da imamo seveda tudi izraze za poklice za oba spola, ženskega in moškega:

→ zdravnik – zdravnica,

→ učitelj – učiteljica,

→ policist – policistka …

A vendarle se občasno zgodi, da kakšne oblike za poklic za drugi spol ne poznamo, in danes si bomo ogledali nekaj takšnih primerov, čisto proti koncu pa vas čaka še majhen preizkus.

Ženski poklici – tvorjenje

Načeloma tvorimo ženske oblike iz moških z obrazili dveh vrst.

• Pri izrazih, ki spadajo v prvo skupino, moškemu obrazilu dodamo ženskega:

-a: suž(e)nj-a,

-ica: učiteljica,

-(in)ja: vojakinja, hidrologinja,

-(ov)ka: ekonomistka, menedžerka,

-na: kraljič-na

-ulja: vrag-ulja

-ejka: atašejka, džokejka,

-(ist)ka: prokuristka, urbanistka.

• Izrazom v drugi skupini zamenjamo priponsko obrazilo:

-nik/nica: odvet-nik/nica,

-ik/ica: veleposlan-ik/ica,

-ec/ka: letal-ec/ka,

-ik/čarka: analiti-k/čarka, politi-k/čarka,

-dja/dkinja: računovod-ja/kinja.

• V tretjo skupino pa spadajo primeri, pri katerih ne menjamo samo obrazil:

- šivilja in krojač,

- nuna in menih …

Načeloma je mogoče tvoriti žensko obliko iz prav vsake moške oblike, se pa pogosto za nazive, kjer se oblika za ženski spol ni uveljavila, uporabljajo kar moške oblike. Še posebej v akademskem svetu ali v medicini je mogoče pogosto slišali »profesor doktor« (Kovačeva) oziroma »gospa doktor«, kar ni ustrezno.

Zdaj pa iz teorije v prakso.

Katera poimenovanja za ženske poklice nam gredo težje z jezika? 

Ženski poklici

→ Ženska, ki dela v pekarni, je pekovka.
→ Ženska, ki lovi divjad, je lovka.
→ Ženska različica gradbenega, živilskega … tehnika je tehnica.

Poklici, ki v jezikovnih priročnikih nimajo ustreznic za drugi spol

→ Kdor upravlja, vodi lokomotivo, je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika označen kot strojevodja, torej moškega spola. Strojevodkinje v slovenskih slovarjih ni.
→ Prav tako poklicno pleskajo samo moški, pleskarke namreč v slovarjih ni, poznamo pa izraz soboslikarka.
→ Poklicno obdeluje kamenje kamnosek, kako bi poimenovali žensko sodelavko, pa zaenkrat še nismo nikamor zapisali.
→ Žerjavovodja upravlja žerjav, ampak je samo moški.
→ Ravno tako ne poznamo poimenovanja za žensko, ki napravlja drva (moški je drvar).
→ In seveda obstajata samo župnik in papež.

Poiščite izraze

• Kako pa bi rekli ženski, ki izvaja trike, oziroma ženski ustreznici za čarovnika? Čarovnica? 
• Poznate morda naziv za moškega, ki je »varuška«?
• Kaj pa za babico, ki pomaga pri porodu? 
• In ženska, ki je dokončala študij jedrske fizike, je ...?
• Če je moški uspešen, mu pravimo uspešnež. Kako bi pa rekli uspešni ženski – uspešnica? 
• In kljub temu, da veliko pogosteje v trgovinah nakupujemo ženske, je izraz kupec moškega spola. Kako bomo pa poimenovali ženske? Kupke verjetno ne. 

Nekaj nazivov za poklice boste našli tudi v Uradnem listu, nas pa tik pred koncem zanima še, katero obliko od treh, ki so v rabi, bi vi izbrali:

1. Dekanja
2. Dekanica
3. Dekanka

Živalski svet

Tudi če se ozremo v živalski svet, nekatere živali nimajo ustreznic v nasprotnem spolu. Naj jih naštejemo zgolj nekaj:

• kamela,
• gepard,
• jež,
• puma,
• lama,
• kakadu,
• gorila,
• kača.

Leemeta strogo zagovarja dejstvo, da lahko vsak dela, kar mu gre dobro od rok, ne glede na spol. In prav gotovo se bo tudi kamnosekinja kmalu uvrstila v naš slovar. No, do uvrstitve papežinje pa bo verjetno preteklo še kar nekaj vode.