Pisanje vejice – medtem, ko ALI medtem ko?

Veznik (ali konjunkcija, angl. conjunction) besedam, ki so pred njim in/ali za njim, daje vsebino in določa njihovo medsebojno razmerje. Z vezniki so predvsem večstavčne povedi lažje razumljive in nedvoumne.

Veznik je v nasprotju z npr. samostalnikom nesamostojna, odvisna beseda, ki pa ima za razmerje med besedami kljub temu odločilen pomen. Glede na to, ali so si stavki (kot enote jezikovnih sporočil, sestavljenih iz besed) med seboj enakovredni ali ne, ločimo priredne in podredne veznike.

Priredni vezniki

Priredni vezniki povezujejo enakovredne oziroma priredne stavke:

vezalni (in; ter; pa),
stopnjevalni (ne le/samo ..., ampak/temveč/marveč tudi; ne-ne; niti-niti; tako ..., kot tudi ...),
ločni (ali; ali-ali; bodisi-bodisi/ali; oziroma),
protivni (a; toda; vendar; pa; ampak; temveč),
vzročni (kajti; zakaj; sicer),
pojasnjevalni (in sicer; to je; namreč) in
posledični oziroma sklepalni (torej; zato; zatorej; tako; tedaj).

Podredni vezniki

Odvisne oziroma podredne stavke pomagajo tvoriti podredni vezniki:

krajevni (kjer),
časovni (ko, kadar),
načinovni (kakor, ne da, brez da),
vzročni (ker),
namerni (zato da, da),
pogojni (če),
dopustni (čeprav).

Večdelni vezniki

Poleg enodelnih, ki so lahko enobesedni, npr. in, da, ker, če …, ali večbesedni, npr. medtem ko, zato da, tako da …, poznamo tudi večdelne veznike (niti-niti, ne-ne, ali-ali, bodisi-bodisi, ne samo-ampak tudi).

Večdelne veznike ločimo od večbesednih po tem, da gre pri slednjih za niz besed, ki stojijo skupaj, pri prvih pa so deli veznika »razmetani« znotraj povedi in pomenijo uvod v nov (priredni) stavek.

Pri večbesednih veznikih gre nasprotno od večdelnih veznikov za besedne zveze (npr. tako da, zato da, medtem ko, in sicer …), pri katerih so besede postavljene druga ob drugo, med njimi pa ne pišemo vejice, kljub temu da so sestavljeni iz besed, pri katerih navadno postavimo vejico.

Saj se še spomnite osnovnošolskega pravila: »Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače«? Postavitev vejice pri večbesednih in tudi večdelnih veznikih pa ni odvisna samo od preprostega pravila, čeprav si marsikdo privošči malo svobode.

Pri večbesednih enodelnih veznikih je torej pravilno:

Medtem ko, NE: medtem, ko;
zato da, NE: zato, da;
tako da, NE: tako, da

Razlog, da pri večbesednih veznikih vejice ni, je v tem, da je večbesedni veznik navadno sestavljen iz prislova (medtem, zato) in veznika (ko, da). Ko imamo ob vezniku glagol (npr. pridem, ko; hočem, da), je pravilen zapis z vejico.

Nepravilna raba

Nepravilna raba se pojavlja tudi pri večdelnih veznikih, ki zaznamujejo nekatera priredja:

ločno (Ali me pelješ v kino ali greva na večerjo?; Postani bodisi vrtnar bodisi cvetličar.) in
stopnjevalno priredje (Nisem bil niti lačen niti žejen.; Ne mama ne oče nista bila ponosna nanj.; Bil je ne samo jezen, ampak tudi razočaran.)

Vejice tako ne zapisujemo pri večdelnih veznikih:
ali-ali, bodisi-bodisi, niti-niti, ne-ne,
zapisujemo pa jo pri kombinaciji:
ne samo/ne le/ampak tudi/temveč tudi.

Mimogrede: je med nami še kdo, ki namesto če uporablja četudi, dasiravno ali dasi, namesto potem pa naposled? Kar priznajte, pri Leemeti ne obsojamo.