Ste kdaj razmišljali o tem, da so jeziki med sabo tako različni, da imajo nekateri poimenovanje za določeno stvar, nekateri pa sploh ne? V slovenščini na primer sploh nimamo izraza za hrbtno stran dlani. Saj veste, za del med zapestjem in prsti. ![]()
Prav gotovo besede in poimenovanja, ki jih en jezik pozna, drugi pa morda ne, veliko povedo o kulturi naroda. Velikokrat smo že slišali, da imajo Eskimi 50 besed za sneg. Najbrž zato, ker imajo pač veliko snega, ki v precejšnji meri zaznamuje njihovo življenje.
Zanimivo je tudi, da ruščina uporablja veliko besed za barve. Odtenke posameznih barv obravnavajo kot povsem samostojno barvo, pri čemer na primer nobeni barvi ne rečejo modra.
Nekaj zanimivih razlik med španščino, slovenščino in angleščino, ki veliko povedo o narodu
Najprej besede, ki jih španščina ima, slovenščina in angleščina pa ne:
-
Sobremesa; prevod bi se v angleščini glasil over the table. V slovenščini bi temu rekli pomenkovanje po kosilu. Španci po glavnem obroku radi posedijo, pijejo kavo in se pogovarjajo.
Si predstavljate težave španskih natakarjev v restavraciji, ki bi radi, da gostje odidejo in prepustijo mizo drugim, oni pa kar sedijo in sedijo ter klepetajo?
-
Empalagar v španščini imenujejo občutek, ko so pojedli veliko preveč sladkarij. Gre za občutek, ko so polni in utrujeni.
Pri nas preprosto rečemo, da smo polni in ničesar več ne spravimo vase. V slovenščini torej nimamo boljšega prevoda kot »nažreti se sladkarij«.
Tudi v angleščini ne bomo našli boljše rešitve. -
Friolento je nekdo, ki ga ves čas zebe. Pri nas neposrednega prevoda za to besedo nimamo. Pogovorno bi mu rekli zmrzljivec, torej zmrzljiva oseba. Tudi angleško govoreči narodi bi imeli težave s tem prevodom.
Zanimivo je, da ta izraz poznajo temperamentni Španci s pregovorno toplejšim podnebjem.
-
Medtem ko Angleži rečejo I love you, imajo Španci 2 izraza. Te quiero rečejo prijateljem in sorodnikom, Te amo pa izbrani sorodni duši. Tudi v slovenščini ločimo med izrazoma »rad te imam« in »ljubim te«.
-
Celo za besedo biti (v angleščini to be) imajo Španci 2 besedi: ser in estar. V španščini izraza opisujeta dva različna koncepta.
La manzana está verde. V slovenščini: Jabolko je zeleno. (stanje)
La manzana es verde. V slovenščini: Jabolko je zeleno. (lastnost jabolka)V prvem primeru je jabolko nezrelo, v drugem pa gre za jabolko zelene barve.
Katerih besed pa ni v španščini?
Po drugi strani v španščini ne poznajo neposrednih prevodov za besede, kot so zanesljivost (reliability), odgovornost (accountability), kompromis (trade-off) ali neroden/mučen (awkward).
Iz teh besed si lahko predstavljamo, da so govorci angleščine veliko bolj resni in zadržani. Torej ljudje, ki jim veliko pomenita zanesljivost in odgovornost. Po drugi strani španski govorci radi posedijo po kosilu in pojedo preveč sladkarij. Resnica bo najbrž nekje v sredini.
Vsak jezik ima svoje posebnosti in je kot tak edinstven. Čeprav pri Leemeti ne »jamramo« in raje iščemo rešitve, kot je to zadnje čase moderno, naj tokrat le potožimo: prevajalcem nam pogosto res ni lahko. ![]()
Kako torej rečemo prstom na nogah?
Angleščina pozna izraz toes, torej prsti na nogah. Španščina in slovenščina pa ne. Oboji jih prevedemo opisno: prsti na nogah oz. dedos de los pies.
Angleži gredo celo tako daleč, da prste na nogah (v večini) poimenujejo drugače kot na rokah: big toe, long toe, middle toe, ring toe in little toe/pinky toe/baby toe.
V slovenščini in v španščini uporabljamo kar ista imena kot za prste na rokah.











Komentarji
V Sloveniji še nisem naletel
Peter Rondaij v
V Sloveniji še nisem naletel na dobro besedo za nizozemsko besedo "gezelligheid" ali nemško besedo "gemuetlich" ali angleško besedo "coziness". Lahko v teh jezikih najdemo sinonime za te besede. V slovenščini je prevod v obliki besed "topel", "prijetno" ali "udobno" le bežen opis tega kar je s temi tujimi besedami mišljeno. Te besede namreč ustvarjajo nekakšno socialno intimno vzdušje, ki v slovenskih besedah manjka. Ne vem kaj to pomeni, ampak partnerki opisujem določeno trenutno stanje raje s holandsko besedo "gezelig" (potem ve, kaj hočem reči).
V slovenščini ima "lačen"
Gregor v
V slovenščini ima "lačen" nasprotje "sit". V zgodovini se očitno ni pojavila potreba po besedi, ki bila nasprotje od "žejen"... :)
Pozdravljeni, Peter!To so
Andrej v
Pozdravljeni, Peter!To so dobri primeri besed, ki v slovenščini zahtevajo prevod z izrazom, ki pomensko kljub vsemu ne zajame celotnega bistva izvirne besede, ali pa jih je treba prevesti na dolgo in široko (kar se pogosto pojavlja tudi pri prevajanju zapletenih strokovnih izrazov, ki jih v tujem jeziku poimenujemo z zgolj eno besedo).
Pozdravljeni, Gregor!Če
Andrej v
Pozdravljeni, Gregor!Če odgovorim malo hudomušno: Slovenci imamo po določenem času hrane očitno dovolj, pijače pa nikoli ne :)
Hojla,še vedno z veseljem
Branko Caglič v
Hojla,še vedno z veseljem spremljam vaše strani in se z njimi tudi strinjam. Dovolim pa si dodati, da tudi angleško govoreči ljudje poznajo dva izraza za zaljubljenost. Prvi je »I love you«, ki pomeni »Ljubim te«, kot ste pravilno prevedli, poznajo pa tudi izraz »I am in love with you,« ki pa pomeni »Zaljubljen sem vate«. Sprejmite to kot prispevek. Lep pozdravBranko Caglič
Pozdravljeni, Branko
Andrej v
Pozdravljeni, Branko!Strinjamo se, da Angleži za zaljubljenost in ljubezen poznajo dva različna izraza, vendar pa tudi v slovenščini semantično ločimo med tema dvema stanjema. Res pa je, da v slovenščini ločimo med »ljubiti« in »imeti rad«, pri čemer v angleščini ni tega razlikovanja.
Pozdravljeni nazaj,hvala za
Branko Caglič v
Pozdravljeni nazaj,hvala za hiter odgovor na moj komentar. Škoda, da nisem bil deležen slovnične poprave, pa nič zato. Je pa bistvena razlika med tistim, kar sem napisal in med tistim, kar ste odgovorili. Namreč "ljubiti" je angleško "I love you", med tem ko "imeti rad" je pa samo "I like you". Moja navedba je bila pa še eno stopnjo višje: "I am in love with you". Ravno prejšnji teden so vrteli film, v katerem so bile prikazane navedene nianse v izražanju.Prosim, brez zamere in z veliko dobre volje še naprej!Lep pozdrav iz VelenjaBranko Caglič
Na hitro: angleži se pišejo
Branko Caglič v
Na hitro: angleži se pišejo Angleži.LP strojnik Branko
Pozdravljeni, Branko,seveda
Andrej v
Pozdravljeni, Branko,seveda imate prav. Naši jezikoslovci so pri manevriranju med slovničnimi zagatami strank in obiskovalcev včasih nekoliko (pre)hitri v svojih objavah :)
Škotski jezik pozna več besed
Dušan v
Škotski jezik pozna več besed za sneg kot jeziki Eskimov, so ugotovili raziskovalci na univerzi v Glasgowu. Škoti sneg poimenujejo z vsega skupaj 421 različnimi besedami, medtem ko jih Eskimi poznajo približno 50.Do zanimivih ugotovitev so se dokopali raziskovalci z univerze v Glasgowu, ki sestavljajo prvi tezaver z vsemi kadarkoli zabeleženimi besedami v jeziku, ki ga na Škotskem govorijo že več sto let.
Pozdravljeni,vaš komentar smo
Samo v
Pozdravljeni,vaš komentar smo uredili neposredno na spletni strani, tako da je to, kar zgoraj vidite, že malenkostno preurejen komentar.Imate prav, da lahko v neskončnost razpravljamo o natančnih pomenih angleških glagolov »like«, »love« in »to be in love«, saj bi jih več ljudi v različnih kontekstih prevedlo različno.
Dragi moji!To kar opisujete
Jurij Korošec v
Dragi moji!To kar opisujete tule je le šala mala v primeri z doživetji ob prevajanju nemškega jezika v slovenski jezik.Najbolj grozno besedilo v življenju prevajalca je definitivno kaj podobnega kar se je zgodilo nama z ženo. V prevod sva dobila "povzetek" nemškega novega zakona o zastaranju: To bi morali enostavno videti, da bi verjeli.Nemški pravniki povzetka namreč ne pišejo kot mi ampak celotno, neokrnjeno besedilo skrajšajo tako, da okrajšajo vsako besedo. To delajo tako, da enostavno izpustijo soglasnike. To bi še nekako šlo. Hudimano pa se zadeva zaplete pri njihovih besedah "dvojčkih" in "trojčkih". Pri dvojčkih potem napišejo samo dva ali 3 soglasnike prve besede in vse soglasnike druge besede, pri "trojčkih" pa tako okrnijo prvo besedo, v drugi so vsi soglasniki, v tretji pa samo zdanjih nekaj. Noro - vam rečem. V začetku sva gledala, kot da imava pred sabo besedilo iz Marsa. No žena. ki nemško govori bolje kot slovensko, je že po enem tednu muke-mučne začela brati to besedilo normalno - jaz pa po desetih dneh.Pa to še ni vse.Posebna zgodba so nemški in avstrijski inženirji. Za kaj gre mi je povedal prijatelj iz Avstrije. Ti naduti osli namreč tekmujejo med seboj v kraticah, katere si sproti izmišljajo. In tisti, ki ne dopjame vseh kratic v besedilu, naj bi bil bolj neumen od drugih. In tako sva obdelovala gradbeno dovoljenje in načrte za veliiiko trgovsko verigo. V njem je bilo več kot 150 takih kratic, katerih ni bilo najti na internetu.Na koncu nisva mogla drugega kot pisati avtorju besedila in ga prosila za razlago kakih 60 kratic katerih nisva mogla razvozlati. Skoraj sva se valjala od smeha, ko sva dobila odgovor. Fant ni več znal razvozlati več kot 20 kratic, katere si jesam izmislil.Za tako garanje - pa recite kar hočete - smo prevajalci res več kot bedno plačani, saj se naročniku niti sanja ne s kakimi jezikovnimi posebnostmi se mora človek ukvarjati, da potem iz rok lahko da vrhunski prevod.Lp vsem!
Zelo zanimivo!
Lovro Rizmal v
Zelo zanimivo!
Kolikor vem, pozna tudi
Mišo v
Kolikor vem, pozna tudi angleščina izraze, ki ustrezajo slovenskim imeti rad/biti všeč. "I like you" in pa "I'm fond of you".
Lovro, hvala! <img alt=
Samo v
Lovro, hvala! <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
Pozdravljeni, Jurij!Vsekakor
Andrej v
Pozdravljeni, Jurij!Vsekakor nam je dobro znano, koliko se znajo sploh besedila v nemškem jeziku z nešteto okrajšavami in kraticami zaplesti z vidika razumevanje (kot dejstvo vemo, da imajo s tem težave celo rojeni govorci nemščine). Tako da za dobro prevajanje ni potrebno samo temeljito (ampak res temeljito) poznavanje jezika z vseh vidikov, ampak tudi leta izkušenj.
Drži in celo več .. ker sam
Jurij Korošec v
Drži in celo več .. ker sam govorim kar nekaj jezikov, lahko postavim avtroritativno trditev.Ker je vsak jezik živ in stalno raste, mora z jezikom rasti tudi izobražen človek, kateremu stalno učenje ne uide.Samo pomislite kako izgubljen bi bil prevajalec izpred 30 let v današnjem svetu - kot pračlovek.Hja .. tako je to. Učim se celo življenje, in ko se bom vsega naučil - bom umrl. :)ps: Mogoče malo komično opisano, vendar je v vsaki šali nekaj resnice.
Ker pri prevajanju iz tujega
Andrej v
Ker pri prevajanju iz tujega ali v tuj jezik ni vse črno in belo, kot smo ugotovili že pri debati o razlikah med angleškimi izrazi »love«, »like« in »fond of«, naj povemo, da se pri prevajanju večinoma dogaja, da enega izraza ni mogoče prevesti izključno z enim izrazom, ampak je to odvisno od konteksta in področja prevajanja. »Love« največkrat prevedemo z »ljubiti« ali »imeti rad«, »like« kot »biti všeč«, »fond of« pa prav tako biti »všeč« oz. v smislu, da nas oseba privlači, pritegne.
Dušan, pozdravljeni in hvala
Samo v
Dušan, pozdravljeni in hvala za izredno zanimivo informacijo. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
Lep član, dobro napisano.
Carlos Yoder v
Lep član, dobro napisano. Kljub temu, kot naravni govorec španščine ne strinjam z nekaterimi stvarmi, ki sem prebral. Da v španščini ne obstaja prevod za "accountability" že leta vemo, ampak accountability ni isto kot odgovornost. Odgovornost je "responsabilidad", oz. responsibility. Zanesljivost v španščini lahko brez problema prevajamo kot "confiabilidad", ali celo "confianza" (odvisno od konteksta, seveda). Za trade-off, mimogrede, ne pozsnam direktnega prevoda. LP, Carlos
<div style="">Pozdravljeni,
Andrej v
<div style="">Pozdravljeni, Carlos!</div><div style=""> </div>Pri našem prispevku gre v osnovi za primerjavo med angleščino in španščino, slovenščina tukaj služi zgolj kot smernica za lažje razumevanje bralcev. Gre bolj za problematiko neposrednega prevoda navedenih angleških izrazov v španščino. Sicer pa je kot pri večini prevodov izbira terminologije (ali prevoda s pomočjo opisovanja) predvsem stvar konteksta.
Dodaj nov komentar