Ste kdaj razmišljali o tem, da so jeziki med sabo tako različni, da imajo nekateri poimenovanje za določeno stvar, nekateri pa sploh ne? V slovenščini na primer sploh nimamo izraza za hrbtno stran dlani. Saj veste, za del med zapestjem in prsti. 

Prav gotovo besede in poimenovanja, ki jih en jezik pozna, drugi pa morda ne, veliko povedo o kulturi naroda. Velikokrat smo že slišali, da imajo Eskimi 50 besed za sneg. Najbrž zato, ker imajo pač veliko snega, ki v precejšnji meri zaznamuje njihovo življenje.

Zanimivo je tudi, da ruščina uporablja veliko besed za barve. Odtenke posameznih barv obravnavajo kot povsem samostojno barvo, pri čemer na primer nobeni barvi ne rečejo modra.

Nekaj zanimivih razlik med španščino, slovenščino in angleščino, ki veliko povedo o narodu

Najprej besede, ki jih španščina ima, slovenščina in angleščina pa ne:

• Sobremesa; prevod bi se v angleščini glasil over the table. V slovenščini bi temu rekli pomenkovanje po kosilu. Španci po glavnem obroku radi posedijo, pijejo kavo in se pogovarjajo.

  Si predstavljate težave španskih natakarjev v restavraciji, ki bi radi, da gostje odidejo in prepustijo mizo drugim, oni pa kar sedijo in sedijo ter klepetajo?

• Empalagar v španščini imenujejo občutek, ko so pojedli veliko preveč sladkarij. Gre za občutek, ko so polni in utrujeni.

  Pri nas preprosto rečemo, da smo polni in ničesar več ne spravimo vase.  V slovenščini torej nimamo boljšega prevoda kot »nažreti se sladkarij«.  Tudi v angleščini ne bomo našli boljše rešitve.

• Friolento je nekdo, ki ga ves čas zebe. Pri nas neposrednega prevoda za to besedo nimamo. Pogovorno bi mu rekli zmrzljivec, torej zmrzljiva oseba. Tudi angleško govoreči narodi bi imeli težave s tem prevodom.

  Zanimivo je, da ta izraz poznajo temperamentni Španci s pregovorno toplejšim podnebjem.

• Medtem ko Angleži rečejo I love you, imajo Španci 2 izraza. Te quiero rečejo prijateljem in sorodnikom, Te amo pa izbrani sorodni duši. Tudi v slovenščini ločimo med izrazoma »rad te imam« in »ljubim te«.

• Celo za besedo biti (v angleščini to be) imajo Španci 2 besedi: ser in estar. V španščini izraza opisujeta dva različna koncepta.

  La manzana está verde. V slovenščini: Jabolko je zeleno. (stanje)
  La manzana es verde. V slovenščini: Jabolko je zeleno. (lastnost jabolka)

  V prvem primeru je jabolko nezrelo, v drugem pa gre za jabolko zelene barve.

Katerih besed pa ni v španščini?

Po drugi strani v španščini ne poznajo neposrednih prevodov za besede, kot so zanesljivost (reliability), odgovornost (accountability), kompromis (trade-off) ali neroden/mučen (awkward).

Iz teh besed si lahko predstavljamo, da so govorci angleščine veliko bolj resni in zadržani. Torej ljudje, ki jim veliko pomenita zanesljivost in odgovornost. Po drugi strani španski govorci radi posedijo po kosilu in pojedo preveč sladkarij. Resnica bo najbrž nekje v sredini.

Vsak jezik ima svoje posebnosti in je kot tak edinstven. Čeprav pri Leemeti ne »jamramo« in raje iščemo rešitve, kot je to zadnje čase moderno, naj tokrat le potožimo: prevajalcem nam pogosto res ni lahko. 

Kako torej rečemo prstom na nogah?

Angleščina pozna izraz toes, torej prsti na nogah. Španščina in slovenščina pa ne. Oboji jih prevedemo opisno: prsti na nogah oz. dedos de los pies.

Angleži gredo celo tako daleč, da prste na nogah (v večini) poimenujejo drugače kot na rokah: big toe, long toe, middle toe, ring toe in little toe/pinky toe/baby toe.

V slovenščini in v španščini uporabljamo kar ista imena kot za prste na rokah.