Gre za razpravo, ki že desetletja deli avtorje, lektorje in goste na večerjah. Majhen znak z velikim značajem: oxfordska vejica.

Znana tudi kot zaporedna vejica se to drobno ločilo pojavi pred zadnjim členom v naštevanju.

Z oxfordsko vejico:
We invited the translators, the editors, and the project manager.

Brez oxfordske vejice:
We invited the translators, the editors and the project manager.

Vidite razliko? Morda še ne. A berite naprej. Zadeve bodo ... slovnično resne (in zabavne).

Kaj pravzaprav je oxfordska vejica?

Najprej definicija:

Oxfordska vejica (poimenovana po Oxford University Press, kjer so jo močno zagovarjali) je vejica, ki stoji pred zadnjim »in« v zaporedju treh ali več členov.

I bought apples, oranges, and bananas. (z oxfordsko vejico)
I bought apples, oranges and bananas. (brez oxfordske vejice)

Nekateri pravijo, da zagotavlja jasnost. Drugi menijo, da je nepotrebna. Nekateri pa trdijo, da je le orodje slovničnih puristov.

Poglejmo si argumente.

Argumenti za oxfordsko vejico

Zagovorniki oxfordske vejice so strastni. Zakaj? Ker preprečuje dvoumnost.

Legendarni primer:

“We dedicate this book to our parents, Beyoncé and God.”

Čakaj … Kaj?

Brez oxfordske vejice se sliši, kot da sta Beyoncé in bog starša. Ikonično? Mogoče. Jasno? Ne ravno.

Dodajmo vejico:

“We dedicate this book to our parents, Beyoncé, and God.”

Zdaj gre jasno za tri različne osebe – ne za dvomljivo družinsko drevo.

Zaključek: jasnost zmaguje.

Argumenti proti oxfordski vejici

Nasprotniki pravijo: odveč. Večina naštevanj ni nejasna, materni govorci pa pomen pogosto razumejo iz konteksta.

Poleg tega z izpuščanjem vejice prihranimo prostor, črnilo in pritiske na tipkovnico – kar je bilo še posebej pomembno v letu 1950 ... ali pa danes na X (bivšem Twitterju).

Slogovni priročniki, kot je Associated Press (AP), uporabo vejice odsvetujejo, razen kadar je nujna za razjasnitev.

Zaključek: vejico raje izpustite. Zdrav razum navadno zadostuje.

Torej ... kdo ima prav?

Iskreno? Obe strani imata svoje argumente.

Če pišete zase, si izberite eno pot – in se je držite. Če pišete profesionalno, sledite slogovnim pravilom, ki veljajo za vaše besedilo:

• V ameriški angleščini je oxfordska vejica standard (Chicago Manual of Style, MLA itd.)
• V britanski angleščini se pogosto izpušča (The Guardian, The Economist)
• Nekatere panoge, kot sta pravo ali znanstveno pisanje, jo zahtevajo zaradi natančnosti.

V svetu prevajanja pa je ključno eno: doslednost. V Leemeti pri večjezičnih projektih vedno upoštevamo ton, konvencije in pravopis ciljnega jezika – skupaj z oxfordsko vejico, če je potrebna.

Naše mnenje? Jasnost je na prvem mestu.

Namen jezika je, da se razumemo. Če vejica pri tem pomaga – odlično. Če ne, je ne silite, kot da bi povabili neznanca na večerjo.

Oxfordska vejica je majhna, a vplivna. Ne glede na to, ali ste strasten zagovornik ali zapriseženi nasprotnik: uporabljajte jo z razlogom.

Zdaj pa ste na vrsti vi:

Ste v #TeamOxfordComma?
Ali prisegate na minimalistični slog?

Povejte nam v komentarju – in ja, malo vas bomo presojali ... ampak prijazno.