Najprej, kaj sploh so germanizmi?

To so besede, ki smo jih Slovenci v preteklih stoletjih prevzeli iz nemškega jezika. Slovenija je bila dolgo pod vplivom nemške kulture in oblasti, kar je pustilo trajne sledi tudi v jeziku. Nič čudnega, da so besede kot špajza (iz nemškega Speise – shramba) postale nepogrešljive, ko je bilo treba najti prostor za kisle kumarice in domače marmelade. 

In kaj bi brez šraufncigerja (iz nemškega Schraubenzieher – izvijač)? Kdo bi sploh vedel, kako naj pravilno izgovorimo izvijač, če ne bi imeli tega prijetno robustnega izraza, ki nam vedno stoji ob strani, ko je treba popraviti kakšno pohištvo? 

No, germanizmi so torej nekako kot stari znanci – vedno so v bližini, čeprav se ne zavedamo vedno, od kod so prišli. Ampak ali se danes še vedno znajdejo v vsakdanu? 

Katere so torej nemške besede v slovenščini? 

Tukaj je seznam germanizmov, ki jih še vedno uporabljamo. Morda jih poznate, morda pa so vas kdaj spravili v smeh, ko ste prvič slišali kakšnega starega starša govoriti o ciglih (iz nemškega Ziegel – opeka). 

1. Fajn – Iz nemškega fein, pomeni lepo ali dobro. »Danes sem se fajn naspal!« Zakaj bi rekli fino, če pa lahko rečemo fajn, a ne? 

2. Špajza – Ne veste, kam z marmelado? V špajzo, seveda. Hvala Speise, da si nam podarila to dragoceno besedo za shrambo. 

3. Šraufnciger – Čeprav danes večkrat slišimo »izvijač«, je šraufnciger še vedno kralj orodjarne. 

4. Ajmer – Kje je ajmer, ko potrebujete vodo? Vedro že zveni preveč uradno. 

5. Frišen – Ta beseda (iz nemškega frisch) pomeni svež. Idealno za opis svežih žemljic, ki si jih želite čim prej pojesti. 

6. Knof – Ta Knopf (gumb) se pogosto skriva pod puloverji, da vas ne zebe. 

Še vedno se najdejo tudi druge besede, kot so rajca (draži), šlauf (cev), cilinder (valj) ali celo plajš (meso). Čeprav se zdi, da so te besede izginile iz vsakdanjega govora, lahko občasno uidejo iz naših ust, ko se pogovarjamo s starejšo generacijo ali se spravimo na domača opravila. 

Zakaj so nekateri germanizmi »ponucani« – jih je čas prehitel? 

Kot pri modnih trendih tudi pri jezikovnih izrazih pride trenutek, ko so preprosto »iz mode«. Ali ni ironično, da so mnoge besede, ki smo jih nekoč ponosno vnašali v pogovor, danes skorajda izginile? 

Plac (trg), piflati (učiti se), pajzl (krčma) so besede, ki danes zvenijo precej starinsko, morda celo malce komično. Kdaj ste nazadnje rekli prijatelju: »Greva v pajzl na pivo?« Verjetno že dolgo ne. Pa vendar so te besede del naše kulturne zapuščine, in čeprav jih danes redko slišimo, nosijo v sebi zgodovino. 

Kaj bo prinesla prihodnost? Se bodo germanizmi vrnili? 

Tako kot vse v življenju tudi jezik sledi modnim smernicam. Kdo ve, morda bomo čez desetletje znova začeli uporabljati kakšne zdaj pozabljene besede. Ali pa bo prihodnost polna povsem novih besed, ki jih bomo pobrali iz angleščine, kar danes že postaja trend. 

Ampak za zdaj si vzemimo trenutek in uživajmo v teh ljubkih germanizmih, ki nas še vedno spremljajo, bodisi v špajzi, garaži ali na placu. So kot stari prijatelji, ki jih vedno radi srečamo – tudi če malo pozabimo na njihov pravi izvor. Pa poglejmo najpogostejše: 

• kremšnita – Cremeschnitte 

• bremza – Bremse 

• cajt – Zeit 

• cimer – Zimmergenosse, Zimmermitbewohner 

• cukr – Zucker 

• deka – Decke 

• fergazer – Vergaser 

• hec – Hetz, Spaß 

• kič – Kitsch 

• ksiht – Gesicht 

• laufanje – laufen 

• mašna – Masche 

• pir – Bier 

• puter – Butter 

• poden – Boden 

• šajba – Scheibe 

• šimfanje – schimpfen 

• šina – Schiene 

• špura – Spur 

• šlauf – Schlauch 

• špeh – Speck 

• špukanje – spucken 

• šrauf – Schraube 

• štrudelj – Strudel 

• švicanje – schwitzen 

• žajfa – Seife 

• lojtra – Leiter 

• štenge – Stiegen (Treppe) 

• šraufnciger – Schraubenzieher  

• auspuh – Auspuff 

Naš jezik, naša zgodovina 

Germanizmi morda niso več tako v ospredju, kot so bili nekoč, a ostajajo del naše jezikovne in kulturne zgodovine. Ko boste naslednjič iskali ajmer za vodo ali pa šraufnciger za pohištvo, se spomnite, da se v teh besedah skriva del naše preteklosti – in morda tudi prihodnosti. 

In kdo ve, morda se boste celo odločili, da boste začeli znova uporabljati frišen ali špajza. Konec koncev, zakaj pa ne? Fajn je, če ohranjamo delček preteklosti živ tudi v sodobnem jeziku.