Ste že kdaj napisali stavek in se ustavili pri vprašanju:

Ali imam iste čevlje kot ona ali enake čevlje?

Če ste se – niste edini.
Če se niste – obstaja velika verjetnost, da ste kdaj uporabili napačno obliko. 

Gre za eno tistih jezikovnih dilem, ki se zdijo preproste … dokler jih ne poskusimo razložiti.

Na hitro: ista stvar ali podobna stvar?

Razlika med isti in enak je v resnici precej logična.

isti = ena in ista stvar
enak = dve ali več stvari, ki so si tako podobne, da so videti enako oz. imajo enake lastnosti ipd.

Primer, ki vse razjasni

Poglejmo dva stavka:

• Nosim iste čevlje kot včeraj.
• Nosim enake čevlje kot ti.

V prvem primeru govorimo o enem paru čevljev – točno tistih, ki smo jih nosili že včeraj.
V drugem primeru pa gre za dva različna para, ki sta si podobna (ali celo identična), a nista ista.

Torej:

• isti = eden in isti predmet
• enak = predmet z enakimi lastnostmi , ki pa ni isti

Še en klasičen primer

• Govoriva isti jezik.
• Imava enak okus.

Pri jeziku govorimo o enem jeziku → isti.
Pri okusu pa gre za ujemanje lastnosti → enak.

Kje se stvari zapletejo?

Težava nastane, ker se v vsakdanjem govoru pogosto uporablja enak tudi tam, kjer bi bolj ustrezal isti.

Na primer:

• v enakem obdobju lani
• isti mesec lani

Zanimivo:
oba zapisa sta pogosto sprejemljiva, čeprav slovarji navadno dajejo prednost obliki isti.

Zakaj nas to zmede?

Ker razlika ni vedno očitna.

V praksi:

• včasih govorimo o eni stvari
• včasih o več stvareh
• včasih pa o nečem vmes

In prav tu pride do tistega klasičnega:
»Saj vsi razumejo, kaj sem mislil.«

Kar je res – ampak to še ne pomeni, da je zapis pravilen.

Kako si to zapomniti?

Preprost trik:

Če lahko pokažete na ENO stvar → isti
Če primerjate VEČ stvari → enak

Na koncu (ne čisto isti zaključek)

Razlika med isti in enak ni samo slovnična – je tudi pomenska.

Majhna beseda, velika razlika.
In ravno takšne podrobnosti naredijo besedilo bolj jasno, natančno in profesionalno.