Vejica je eno najpogosteje uporabljenih, a hkrati tudi najbolj zavajajočih ločil v slovenščini. Čeprav se nam včasih zdi, da so pravila zanjo zapletena, si lahko z nekaj preprostimi pravili in primeri olajšamo življenje. Spoznajmo, kje vse moramo biti še posebej pozorni.

Zakaj tako radi izpuščamo vejice?

V današnjem digitalnem svetu, kjer pogosto komuniciramo prek telefonov in hitrega tipkanja, se raba vejice pogosto zanemari.

Med pisanjem SMS-ov ali sporočil na družbenih omrežjih pogosto izpuščamo vejice, saj želimo čim hitreje prenesti svoje misli.

Poleg tega marsikdo ni prepričan, kje natančno postaviti vejico, zato se raje izogne uporabi tega ločila, kot da bi ga napačno uporabil. (Kar poglejte objave nekaterih slovenskih poslancev na omrežju X (stari Twitter). To privede do pomanjkljive rabe vejic, ki lahko povzroči nesporazume in nejasnosti v komunikaciji.

Pomembno je, da tudi v hitri in neformalni komunikaciji posvetimo nekaj pozornosti pravilni rabi ločil, saj s tem izboljšamo razumljivost in jasnost svojih sporočil.

Kdaj vejica da, kdaj ne

1. Vejica pred veznikom "in"

Splošno pravilo: vejice pred veznikom "in" ne pišemo, kadar ta povezuje enakovredne dele povedi. Na primer:

• "Sanja in Anja sta dobri prijateljici."
• "Spila sta kavo in pojedla kos torte."

Izjema: vejico pišemo, če:

• vpeljujemo pojasnilo z veznikom "in sicer" ali "in to":
  • "Živi v Ljubljani, in sicer na Viču."
• je pred veznikom "in" odvisni ali vrinjeni stavek:
  • "Rekel je, da bo spet prišel, in se poslovil."

veznik "in" stoji skupaj s podrednim veznikom (če, ko, da, ker):

• "Pozimi se spet oglasim, in če bo le mogoče, s sabo pripeljem še družino."

2. Vejica pred "ki", "ko", "ker", "da", "če"

Splošno pravilo: pred temi vezniki vedno pišemo vejico, ker uvajajo odvisne stavke. Na primer:

• "Videl sem, da je prišel."
• "Pokliči me, ko boš doma."

3. Vejica v prirednih stavkih

Skladenjska raba: vejico pišemo med deli priredne povedi:

• "Pojavljajo se manjši problemi, vendar smo jih doslej uspešno reševali."

Vezalni priredni stavki: pred vezniki "in", "ter", "pa" vejice ne pišemo, razen če je vmes vrinjeni stavek:

• "Vse je potihnilo in slišati je bilo samo še dežne kaplje."
• "Bodi tiho, ker ne znaš povedati nič pametnega, ter pojej svoje kosilo do konca."

4. Vejica v ločnem priredju

Splošno pravilo: pred ločilnimi vezniki "ali-ali", "bodisi-bodisi", "oziroma" vejice ne pišemo, razen če je vmes vrinjeni stavek:

• "Ali greš ali boš počakal?"
• "Pokliči prijatelja oziroma pojdi k njemu na obisk."
• "Bodisi bo skuhal kosilo, ko pride iz službe, bodisi bo posesal stanovanje."

5. Vejica v podrednih stavkih

Skladenjska raba: vejico pišemo med glavnimi in odvisnimi stavki:

• "Globoko je dihal, kot bi se bal, da ga lahko vidi čez zaveso."
• "Oblečena je po zadnji modi, kot prava zvezdnica."

6. Vejica pri pristavkih in vrinjenih stavkih

Skladenjska raba: pristavki in vrinjeni stavki so vedno ločeni z vejicami:

• "France Prešeren, naš največji slovenski pesnik, je avtor te elegije."
• "Govoreč prigode iz otroštva, sem lažje prišel na vrh dvatisočaka."

7. Vejica pri naštevanju

Pravila naštevanja: pred zadnjim elementom v naštevanju, ki ga povezuje veznik "in", vejice ne pišemo. Primer:

• "Kupila mi je sandale, torbico in klobuk."
• V primeru, da je vrinjeni stavek, pa vejico pišemo:
  • "Kupila mi je sandale, ki so rdeči, torbico, ki se ujema z njimi, in klobuk."

8. Posebne rabe vejice

Med stavki: vejico pišemo, kadar med glavnimi stavki uporabljamo veznike, kot so "toda", "vendar", "ampak":

• "Vse je potihnilo, vendar se je iz kuhinje slišalo petje."

Pred kot: vejico pišemo pred veznikom "kot", kadar uvaja vrinjeni stavek:

• "Videti je bil, kot da bi videl duha."

9. Napake in težave

Odvečne vejice

Pogosto postavljamo vejice tam, kjer jih ne bi smelo biti. Preveč vejic lahko povzroči zmedo in oteži razumevanje besedila. Primeri:

Napačno: "Bodi tiho, in pojej svoje kosilo do konca."

Pravilno: "Bodi tiho in pojej svoje kosilo do konca."

Napačno: "Vse je bilo pripravljeno, toda, nekdo je pozabil na pijačo."

Pravilno: "Vse je bilo pripravljeno, toda nekdo je pozabil na pijačo."

Napačno: "Rada ima glasbo, in ples."

Pravilno: "Rada ima glasbo in ples."

Napačno: "Včeraj, sem šel na trg, in kupil sadje."

Pravilno: "Včeraj sem šel na trg in kupil sadje."

Manjkajoče vejice

Prav tako pogosto izpustimo vejice tam, kjer so potrebne. Manjkajoče vejice lahko popolnoma spremenijo pomen povedi ali pa povzročijo, da poved postane nejasna. Primeri:

Napačno: "Slišim razigran otroški smeh ki je v času počitnic še izrazitejši."

Pravilno: "Slišim razigran otroški smeh, ki je v času počitnic še izrazitejši."

Napačno: "Rekel je da bo prišel."

Pravilno: "Rekel je, da bo prišel."

Napačno: "Ko boš doma me pokliči."

Pravilno: "Ko boš doma, me pokliči."

Napačno: "Oče ki je zdravnik je na službeni poti."

Pravilno: "Oče, ki je zdravnik, je na službeni poti."

Napačno: "Če prideš jutri bomo skupaj šli na izlet."

Pravilno: "Če prideš jutri, bomo skupaj šli na izlet."

Vejica je sicer majhno, a zelo pomembno ločilo, ki lahko popolnoma spremeni pomen povedi. Čeprav se zdi raba vejice zapletena, si lahko z upoštevanjem teh pravil močno olajšamo delo. Naslednjič, ko se boste znašli v dilemi, kam postaviti vejico, se spomnite na ta preprosta pravila in poskrbite, da bodo vaše povedi vedno pravilno strukturirane.

Veselo pisanje in pravilno postavljanje vejic!