Situacije, v katerih je bolje molčati ali govoriti, se razlikujejo od kulture do kulture. To je pomembno vprašanje pri prevajanju besedil, ki izhajajo iz različnih kultur. Nepoznavanje kulturnega ozadja lahko namreč pripelje do nerodnih položajev.

Če bi se na vprašanje: »Ali bi se poročil/ -a z mano,« odzvali z molkom, bi povprečen Slovenec to sprejel kot odklonitev. Enaka reakcija na to vprašanje bi med Japonci pomenila privolitev.

V Nigeriji se ženske na ženitne ponudbe odzivajo povsem drugače: zavrnitev ponudbe bi zapečatile s tem, da ostanejo na kraju dogodka, medtem ko bi beg pomenil jasen in glasen »DA!«.

Primerov, v katerih pride zaradi različnega dojemanja reakcij do nesporazumov, ni tako malo.

Po predpisih za medsebojne pravne odnose velja za zahodni svet že iz časov rimskega imperija pravilo, da molk pomeni negativen odgovor.

Če v poštnem nabiralniku najdete reklamno sporočilo, ni treba pisati podjetju, da vas njihovi izdelki ne zanimajo. Ponudbo preprosto prezrete in stvar je opravljena.

Ta pravila so v vzhodnoazijskem svetu nekoliko drugačna.

1. primer
Če bo japonski poslovnež svojemu dolgoletnemu evropskemu partnerju ponudil novo sodelovanje in ostal brez odgovora, bo domneval, da je ponudba sprejeta.

2. primer
Če evropski poslovnež svojemu japonskemu partnerju ponudi sodelovanje, bo njegov molk smatral kot zavrnitev. Medtem ko bo Japonec v okviru svojih navad z zanimanjem čakal na nadaljevanje pogajanj, bo Evropejec predvideval, da posel ni uspel.

Različna vidika velikokrat povzročata težave v odnosih med Evropejci in Azijci na področju trgovanja in poslovanja.

Pomen poznavanja nejezikovne komunikacije zato ni zanemarljiv in lahko prihrani marsikatero nerodno situacijo.