Slovenščina pozna več kot 40 narečij. Ker ima skoraj vsak kraj še svoj govor, se pogosto zgodi, da se ljudje ne razumemo prav dobro. Sploh če vzamemo za primer recimo Ljubljančana in Prekmurca (pri čemer se kakšen navihan Ljubljančan še malce namerno potrudi, da Prekmurca ne bi razumel). 

A če pustimo razlike med narečji za trenutek ob strani: ste kdaj pomislili na to, kakšna je sploh razlika med narečjem in jezikom? Prvi odgovor je zelo preprost. Najdete ga malce nižje v besedilu. 

Razlika med narečjem in jezikom

Prvi odgovor na vprašanje je lahko, da je narečje jezikovni sistem z razvitim besediščem in slovnico, ki pa ni nujno zapisan.

V iskanju odgovora na vprašanje bi lahko razmišljali tudi v smeri, da je jezik sestavljen iz narečij, govorci različnih narečij pa se lahko med seboj razumejo, če seveda govorijo skupni jezik.

Lahko bi torej rekli, da če lahko neko sporočilo razumete brez učenja, gre za narečje vašega jezika, če pa tega sporočila ne razumete, pomeni, da je zapisano oz. izgovorjeno v drugem jeziku (tukaj sicer zgornja omemba odnosa med Ljubljančanom in Prekmurcem pade v vodo). 

Slovenščina pozna res veliko narečij, kot je omenjeno že v uvodu, in velikokrat se zgodi, da vsaj posameznih besed iz drugih narečij ne razumemo, še vedno pa govorimo skupni jezik.

Zanimivost o dialektih v Zahodni Evropi

V delu Zahodne Evrope so začeli podeželski dialekti izginjati, saj niso bili zapisani. Ta del Evrope je znan kot dom nekaterim jezikom, med njimi portugalščini, španščini, francoščini in italijanščini. Včasih je bil ta del skupek nešteto romanskih dialektov, ki so se »prelivali« eden v drugega. Vsak narod je glede na različne dejavnike izbral enega od dialektov in ga standardiziral.

• V Kataloniji se ključu reče clau, tako je tudi v Akvitaniji (jugozahodna francoska meja ob meji s Španijo), v retoromanščini pri švicarskih Alpah je ključ clav, v Piemontu ciav, v standardni italijanščini pa chiave.
• Govor se torej v krajih, ki so blizu, ne razlikuje bistveno, medtem ko se govorci, ki so krajevno bolj oddaljeni, že težje sporazumevajo.

Izhajamo lahko tudi iz tega, da je jezik standardiziran in zapisan, medtem ko se narečje prenaša ustno in brez kodificiranih pravil. Pri tem sicer moramo povedati, da so nenapisani dialekti slovnično bolj zapleteni kot pa njim sorodni jezik.

• V arčinskem jeziku se lahko glagol na primer pojavi v 1.502.839 različnih oblikah, pa čeprav ima ta jezik samo okoli 1200 govorcev. No, mogoče jih je tako malo prav zato.