Čeprav slovenska abeceda pozna 25 črk, jih izgovarjamo z 29 glasovi. Med njimi je tudi polglasnik, ki ga ne zapisujemo samo s črko -e, ampak tudi z -a, -i in celo z -o. Prav ta kameleonski samoglasnik v besedah, ki jih zaznamujejo določene končnice (npr. -er, -ec), pri sklanjanju včasih odpade.

Ali je vaša sodelavka bolna ali bolana, boste izvedeli danes. Ali je dejstvo resnično (ali pa je gospodična petek morda izkoristila za nakupovanje), pa najbrž ne boste izvedeli nikoli. 

Branje današnjega članka vam bo vzelo: 3 minute

Meterski ali metrski?

Tako sta pri besedah, ki se končajo z -er in -ec, dve možnosti.

V rodilniku se črka -e ohrani in jo tudi izgovarjamo kot poudarjeni -e, ko se ta znajde v težko izgovorljivi kombinaciji glasov:

• helikopter – helikopterja (ne helikoptra),
• jezdec – jezdeca (ne jezdca).
• mesec – meseca (ne mesca).

Črka -e lahko iz končnice v rodilniku tudi izpade:

• dinozaver – dinozavra (ne dinozaverja),
• butec – butca (ne buteca),
• pes – psa (ne pesa).

Kadar se to zgodi, moramo -e v besedi izgovoriti kot polglasnik tudi v imenovalniku ednine (izgovorimo vrabƏc, ne vrabec, metƏr, ne meter).

Prav tako se neobstojni polglasnik izgubi, ko iz teh besed tvorimo pridevnike, zato imamo npr.:

• meter – metrski,
• dinozaver – dinozavrski,
• december – decembrski,
• mojster – mojstrski.

Ravno obratno je pri besedah, pri katerih zveneči -e ohranimo, zato je:

• helikopter – helikopterski (ne helikoptrski),
• sever – severni (ne sevrni).

Bobinac – Bobinca ali Bobinaca?

Do izpada neobstojnega samoglasnika pa ne prihaja samo pri končnicah, ki vsebujejo črko -e.

→ Blagor sklanjamo blagra (ne blagorja).

→ Priimek Bobinac se v rodilniku glasi Bobinca (ne Bobinaca).

→ Poseben je priimek Požar, ki v nasprotju z občnim imenom požar (sklanjamo požara, požaru …) v rodilniku kot lastno ime pridobi še -j – torej Požar, Požarja, Požarju itd.

→ Enako se zgodi pri priimku Mesec. Občno ime mesec sklanjamo mesec, meseca ..., priimek Mesec pa skladno s pravili Mesca, Mescu ...

→ Tudi tuja imena, npr. Mike in Jake (ko se ime konča z neobstojnim samoglasnikom), sklanjamo z izpadom nemega -e, torej Mike, Mika (ne Mikea), Jake, Jaka (ne Jakea).

Zakaj močen in močan?

Polglasnik je svoj razvoj doživel tudi pri prehodu iz -e v -a. Tako se npr. pridevnik močen (izgovorimo ga z nemim -e in sklanjamo močnega, ne močenega) lahko zapiše in izgovori tudi močan (čeprav se tej obliki raje izognemo). Nemi samoglasnik se je tako pri zapisu ženske različice besede prav tako izgubil: npr. močan – močna (ne močana); željan – željna (ne željana).

Slednje dokazuje, da je -a v končnici v resnici izvod polglasnika, ne pa zveneči -a.

Bolna ali bolana?

Preden se lotimo dileme bolna ali bolana, pa še majhna zanimivost.

No, če se vrnemo k našemu pravilnemu izražanju: v ženski različici je torej slovnično pravilno bolna – z izpadom nemega a, ne pa bolana – čeprav to v govoru kljub temu zasledimo pogosto!

To je bolano!

Neknjižna oblika bolana, tudi bolano, pa se je ohranila predvsem v prenesenem pomenu – ko torej želimo z njeno uporabo poudariti neko stanje, lastnost.

Tako rečemo:

• »Kakšna bolana oseba!« – pri čemer mislimo: čudna, sprevržena ipd.,
• »Te ideje so bolane.« – pri čemer mislimo nesmiselne, neustrezne, neprimerne ipd.

V sodobnem slengu pa se beseda bolano pogosto uporablja tudi v pozitivnem smislu:

• »To je bolano!« – pri čemer je mišljeno, da je nekaj zelo dobro, navdušujoče, izjemno.

Bolano koristen članek, kaj?