Brezplačen

Hitri izračun cene

x

2
74
Zanimivosti / 25. Avgust 2017

Slovenske kletvice in psovke

Sestavni del medčloveške komunikacije in s tem besedišča vsakega jezika so t. i. žaljivke. Gre za besede z žaljivim pomenom, ki glede na moralna pravila neke družbe veljajo za neprimerne.

Uporaba žaljivk je bila v vseh zgodovinskih obdobjih in družbenih okoljih nezaželena, na različne načine preganjana iz javnega življenja, v določenih primerih pa celo sankcionirana. Slednje se lahko zgodi tudi dandanes, saj lahko nepremišljen žalilec zaradi uporabe grdih besed tudi pravno odgovarja.

Sčasoma se lahko pomen žaljivk, psovk in kletvic znatno spremeni ali celo izgubi (»Krščenmatiček!«), ves čas pa zaradi družbenih sprememb nastajajo tudi nove (»Da bi ti Murko na poroki pel!«). wink

V današnjem članku si bomo ogledali razliko med kletvicami in psovkami, poiskali sodobne slovenske kletvice ter preverili, ali tiste najsočnejše domače res izvirajo iz jezikov naših južnih sosedov.

Slovenske kletvice in psovke – razlika

Psovka je vrsta žaljivke, ki se nanaša na sogovorca. Izrečena je namerno in na glas, govorec z njo nagovorjenemu ne želi slabega, ga pa želi razžaliti, ponižati ali osramotiti. Odraža govorčevo jezo, prezir ali obsodbo nagovorjene osebe. Za razliko od kletvice se nanaša na sedanjost, na tisti trenutek, ko je izrečena. Navadno se pri psovkah govorec poslužuje žaljivih, posmehljivih izrazov, anatomskih delov in telesnih izločkov, ga zmerja z živalskimi imeni ali zlobnimi višjimi silami ali mu pripisuje negativne lastnosti ali dejanja.

Nekaj najpogostejših slovenskih psovk:

  • Drek
  • Smet
  • Rit
  • Pes
  • Svinja
  • Gnida
  • Govedo
  • Umazanec
  • Lažnivec
  • Pokvarjenec
  • Smrad
  • Bedak
  • Kurba
  • Hudič
  • Vrag

Vse navedene psovke lahko tudi, skladno s stopnjo naše jeze, za močnejši učinek med seboj poljubno kombiniramo:

  • Prasec umazani
  • Svinja lažniva itd.

Kletvice so bolj grobe od psovk, pogosto so izrečene nenamerno, v afektu, z njimi sproščamo svojo jezo in si dajemo duška, za razliko od psovk pa z njimi izrekamo slabo željo, zlonamernost. Izražajo se v obliki vzklikov. Kletvice so usmerjene v boga, višje sile, predmete ali osebe, ki jih ni v naši neposredni bližini. Pogosto jih izrekamo, kadar smo jezni sami nase. Za razliko od psovk, ki obstajajo v obliki posamezne žaljive besede, so kletvice uveljavljene v obliki besednih zvez ali povedi.

Pa še nekaj primerov pogostih slovenskih kletvic:

  • Naj te strela udari!
  • Hudič te vzemi!
  • Naj te vrag pocitra!
  • Jebela cesta!
  • Tristo kosmatih (medvedov)!
  • Pojdi se solit!
  • Naj me vrag vzame!

H kletvicam uvrščamo tudi vzklike in evfemizme (t. i. nadomestne kletvice), ki imajo podobno strukturo in namen kot kletvice, vendar je povedek tukaj izpuščen:

  • Krucefiks!
  • Tristo hudičev!
  • Aufbiks!

Slovenske kletvice in pomoč višje sile

Nekatere slovenske kletvice temeljijo na sklicevanju na višje sile:

  • Bog
  • Hudič
  • Strela
  • Grom

oz. na nekaj ali nekoga, ki ti lahko povzroči škodo. Ker se sodoben človek boga in hudiča ne boji več tako, kot so se ga naši predniki, se sodobne slovenske kletvice namesto na božjo moč raje sklicujejo na druge, aktualne avtoritete, tabuje ali nezaželene pojave, nekatere pa nastanejo kot posodobljena različica že obstoječih, starejših kletvic:

  • Da bi te Hilda zaposlila!​
  • Da bi ti Murko pel na poroki!​
  • Da bi ti sin zeta domov pripeljal!
  • Dvesto kradljivih tajkunov!
  • Tristo lažnivih politikov!

Smo številne slovenske kletvice in psovke res prevzeli od južnih sosedov?

Vsi tisti, ki menijo, da so slovenske kletvice in psovke zelo blage in da smo tiste »krepkejše« prevzeli od južnih sosedov, bodo morda presenečeni nad dejstvom, da so bile besede jeb*ti/je*i, kurec/ku*c, pizda/pič*a in njihove izpeljave ter uporaba v slovenskem jeziku zabeležene že v številnih slovarjih 19. stoletja (Pleteršnikov slovensko-nemški slovar iz let 1894–95, 1. in 2. izdaja Janežičevega slovensko-nemškega slovarja, Murkov slovensko-nemški slovar iz leta 1832, Gutsmanov slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar iz leta 1789).

Žaljivke so in bodo ostale del živega jezika

Ne glede na nedostojno obarvanost in s tem povezano javno grajo ter zavračanje pa žaljivke živijo naprej. Kljub profanosti, ki jo izražajo, jih ne moremo enoznačno umestiti v kategorijo odvečnega oz. nepotrebnega besedišča, ki je zgolj odraz neotesanosti ter nizke moralne drže govorca. Žaljivke so, kot vse druge besede, sestavni del človeške komunikacije in s tem del jezikovne ter kulturne dediščine.

Katere kletvice pa vi najpogosteje uporabljate in – kar je še pomembneje – komu jih najpogosteje namenite? Pa bodite iskreni, porkamadona! wink

Podobni članki

07. Februar 2011
Prevajanje
MIN
20
pogled
Na potovanjih v tujini si pogosto želimo, da bi s seboj pripeljali prevajalca. Namesto tolmača, ki bi poskrbel za prevajanje, la...
11. Februar 2021
prevod spletnih strani, WooCommerce, Wordpress, WPML, spletna trgovina, spletne trgovine, košarica, prevod trgovine
Za podjetja
5 MIN
21
pogled
V današnjem članku bomo skupaj preverili, kako lahko svojo spletno trgovino WooCommerce spremenite v večjezično spletno trgovino i...