Svojilni pridevniki iz moških imen in priimkov
Pravilo je preprosto: svojilne pridevnike iz moških imen tvorimo s priponskim obrazilom -ov oziroma -ev (za c, č, ž, š, j in dž): Rok - Rokov, Tadej - Tadejev, Sokolov - Sokolovov, Marko - Markov, Blaž - Blažev ...
Pravilo velja tudi za moška imena, ki se sklanjajo po drugi moški sklanjatvi: Miha - Mihov, Strniša - Strnišev itd.
V določenih primerih se vrine še t ali j: Tine - Tinetov, Zola - Zolajev, Disney [dizni] - Disneyjev itd.
Pridevniki iz imen, ki se končajo na nemi soglasnik (in od rodilnika naprej z osnovo na govorjeni j), imajo v pisavi svojilno obrazilo -ev ali -ov, govorno pa le -ev: Manet - Manetev/Manetov [manejev], Dumas - Dumasev/Dumasov [dumajev] ...
Posebno težavo predstavljajo moška imena, ki se končajo na -r:
- pri enozložnih imenih, in kadar pri samostalniku pred končnim izgovorjenim r stoji polglasnik, ki pri sklanjanju izgine, tvorimo svojilni pridevnik z obrazilom -ov: Bor - Borov, Peter - Petrov ...
- pri večini imen, ki se končajo na r, pa pride do podaljšanja z -j: Gregor - Gregorjev, Roger - Rogerjev ...
- pri tujih lastnih imenih, kjer črki r sledi še nemi e, sta pravilni obe obliki: Mollière - Mollièrjev/Mollièrov, Shakespeare - Shakespearjev/Shakespearov ...
Svojilni pridevniki iz ženskih imen
Svojilne pridevnike iz ženskih imen in priimkov tvorimo s priponskim obrazilom -in: Maja - Majin, Marija - Marijin, Ana - Anin ...
Tudi imenom, ki se sklanjajo po tretji ženski sklanjatvi, dodamo obrazilo -in: Karmen - Karmenin, Nives - Nivesin, Sapfo - Sapfin ...
Pri nekaterih imenih, ki se končajo na samoglasnik, se osnova podaljša z -j: Tea - Tejin, Mary - Maryjin, Kitti - Kittijin ...
Priimki ženskih oseb navadno ne tvorijo svojilnih pridevnikov z obrazilom -in, ampak uporabimo raje rodilniško obliko: pesem Cvetajeve in ne Cvetajevina pesem.