Slovenska narečja v grobem razdelimo v 7 narečnih skupin. Med seboj se razlikujejo v vseh jezikovnih ravninah, kar privede do izjemne pestrosti govorjenega jezika. Ker pa je jezik živ in se hitro spreminja, je pravzaprav normalno, da ne more ostati imun na stike s tujimi jeziki. Če bi prevzete besede izbrisali iz našega jezika, bi nam ostalo bore malo besed. Je pa tako, da se nekatere hitro prilagodijo in postanejo pomemben del knjižnega jezika, ki ga uporabljamo vsi. Spet druge vedno dojemamo kot tuje. Nekatere pa se udomačijo zgolj v posameznih narečjih – največkrat gre za besede iz jezikov, ki se tudi fizično dotikajo slovenščine.

Angleščina, naša najbližja soseda

Čeprav angleščina ni naš sosednji jezik in je za razliko od nemščine v zgodovini nismo uporabljali kot uradni jezik, nam je danes še najbližja. To sta prinesla globalizacija in dejstvo, da se je angleščino dokaj preprosto naučiti. Postala je neke vrste lingua franca v poslu, v zabavni industriji in predvsem na spletu.

Otroci na spletu najdejo risanke, glasbo, vsi gledamo filme, posla brez sodelovanja s tujino pa si tako ali tako ni mogoče predstavljati.

Zato ni čudno, da angleščina vstopa v sleng. Angleščina se seveda prime tudi starejše populacije, vendar je mladina za te interference najdovzetnejša, zato je njihova slovenščina danes precej pisana. Še poznate tole šalo?

Dons sm si kofi čist ful pošugrala.

Kva me kolaš, lih k doga wokam?

A si vidu keta, kok po rufu klajmba?

Učer se je en oldi z rufa skenslu.

Ljubljančani sicer kategorično zavračajo idejo, da se takole pogovarjajo, toda v vsaki šali je drobec resnice. Urbana središča so zelo dovzetna za vplive angleščine, zato naš govor zveni precej bolj podobno tem povedim, kot bi si morda želeli priznati.

Nemščina

Predvsem štajerska in koroška narečja so dovzetna za nemške vplive. Po eni strani gre zaradi dejanske bližine jezika, po drugi pa tudi zaradi načina življenja. Marsikdo je zaposlen v Avstriji in od tam prinaša jezikovne posebnosti. Nikakor pa ne gre zanemariti zgodovine, ko je bila pri nas nemščina uradni jezik in jezik okolja pod različnimi političnimi sistemi.

Nekatere nemške besede so se udomačile v malodane vseh narečjih. Verjetno ni človeka, ki ne bi kdaj v roke vzel šraufenciger in si skuhal kosilo na šporhertu. Se pa specifično v štajerskih narečjih najdejo besede, ki jih drugod ne boste našli.

V Mariboru je zato treba paziti, če rabutate kiršne. Pozimi pa vam šauflanje snega zagotovo ne pobegne.

Hrvaščina

Če primerjamo jezika na obeh bregovih Kolpe, ugotovimo, da sta si hrvaščina in slovenščina precej podobni. Zato se včasih zdi, da belokranjski govori zvenijo hrvaško. V resnici se jezika razvijata vzporedno, zaradi prehajanja ljudi čez mejo pa prehajajo tudi besede.

Tako vas bodo v Črnomlju poslali po drva v lozo. Če česa ne veste, recite: »Ja to neznam.« Ko se boste naveličali jezikovnega potovanja, pa greste lahko mirno nazaj domuh.

Madžarščina

Prekmurski govori so seveda tesno povezani z madžarščino. To je zgodovinsko in geografsko logično, sploh zaradi mešanja jezikov na dvojezičnih območjih, kjer govorci temeljito obvladajo oba jezika. Kolikor ni že sama prekmurščina za ostale Slovence velika uganka, jo govorci začinijo še z madžarskimi besedami. To ne pomeni, da določenih madžarskih izrazov nismo posvojili prav vsi. Če nič drugega, ste zagotovo že kdaj jedli golaž.

Ne bodite torej presenečeni, ko bodo pred vas gostoljubni Prekmurci postavili laboško in šalat. Seveda le, če ste si prej sezuli cipele in obuli papuče. Ko odidete, pa le ugasnite lampaš.

Italijanščina

Podobno kot ob madžarski meji je tudi v slovenski Istri veliko dvojezično okolje, kultura prebivalcev pa je tesno povezana z italijanskim jezikom, zato je tudi v slovenščini polno izrazov z druge strani meje.

Če vas kakšna šjora povabi na en džiro okoli bloka, recite hvala in pojdite na zrak. Morebiti vas poleg sprehoda čaka še kakšna pica.

Zdaj se zagotovo spomnite kupa besed v svojem narečju, kajne? Kar na plano z njimi. Danes je dan, da se naučimo kakšnega novega izraza!

Vas zanima, katero slovensko narečje je najbolj pravilno?