kranjska klobasa – mala ali velika začetnica?

Slovenci smo, ko nastopi vprašanje naše – vaše, zagotovo vedno zmagovalci. Borimo se za vsak (centi)meter državne meje, »deci« terana, kos prekmurske gibanice in par kranjske klobase.

Prav zadnja je v preteklosti povzročila veliko hude krvi, ker še vedno nismo čisto prepričani, ali (in sploh če) je kranjska klobasa res kranjska in kako jo zapisati: z veliko ali malo začetnico.

Dileme glede porekla danes ne bomo razrešili, bomo pa pošteno zagrizli v dilemo: kranjska ali Kranjska klobasa. Gremo!

Tujega nočemo, svojega ne damo!

Če smo že tako samozavestni glede porekla kranjske klobase, jo moramo znati (predvsem oglaševalci in novinarji) tudi pravilno zapisati.

⇒ Izraze, s katerimi poimenujemo jedi, pišemo z malo začetnico: zeljna solata, rižota, čevapčiči, goveja juha ... Nič lažjega!

Težava nastane, ko je poimenovanje jedi sestavljeno iz prve pridevniške sestavine, ki je nastala iz lastnega imena: prekmurska gibanica, kranjska klobasa, dunajski zrezek.

V prid veliki Kranjski klobasi

Od leta 2015 ima kranjska klobasa označbo ZGO (zaščitena geografska označba),

zato kadar se sklicujemo na ravni Evropske unije zaščiteno kranjsko klobaso, moramo njeno ime zapisati z veliko začetnico: Kranjska klobasa.

Pri tem pa moramo vedeti, da imamo v mislih točno določeno klobaso, ki je pridelana po točno določenem postopku in s sestavinami, ki so opisane v uredbi Evropske komisije.

Če klobasa, ki jo poimenujemo kot Kranjska klobasa,
nima značilnosti, ki so opisane v iztočnici Opis kmetijskega proizvoda ali živila,
potem to ni Kranjska klobasa.

V bran mali kranjski klobasi

Argumentov v prid zapisovanju kranjske klobase z malo začetnico je več.

Prvi je zagotovo ta, da večbesedna poimenovanja jedi, ki se začenjajo s pridevnikom, nastalim iz lastnega imena (kranjska), pišemo z malo začetnico: kranjska klobasa.

Tako tudi: nepalski čaj, blejska kremna rezina, dunajski zrezek, idrijski žlikrofi.

Da bi samo določena, pravno varovana, imena blagovnih znamk pisali z veliko začetnico?

Tega od pišočih v slovenskem jeziku ne moremo pričakovati, saj tega področja ne obvladajo niti specialisti (npr. pravniki, ki zastopajo lastnike blagovnih znamk).

Si predstavljate, da bi z veliko pisali imena vseh zaščitenih izdelkov in storitev?

To bi bilo videti nekako takole:

Ta blog pišem v Wordu, zraven pijem Donat Mg in jem Milko.
Za večerjo si bom privoščila Pohorsko salamo in kakav z Alpskim mlekom.

Tudi drugi argument je na strani »male« kranjske klobase (četudi ima kranjska klobasa od leta 2015 označbo ZGO).

In nenazadnje: Zakon o industrijski lastnini pravi, da mora biti vsako zaščiteno ime zapisano tako, da se ve, da je zaščiteno.

V praksi opažamo, da niti proizvajalci niso dovolj natančni pri rabi velike/male začetnice (preglejte označbe v mesnicah), hkrati pa ne moremo pričakovati, da bomo pri pisanju redno preverjali register naših blagovnih znamk, saj tudi tam ni jasno določeno, kako naj bi pravilno zapisali ime kranjska klobasa:

Košaška kranjska klobasa (Košaki TMI D.D. MARIBOR), KRANJSKA KLOBASA (Košaki TMI D.D. MARIBOR) ali kranjska klobasa zašpiljeno dobra (GIZ Kranjska klobasa).

Preden se lotite priprave kranjske klobase ...

... moramo zaključiti današnjo mesno jezikovno dilemo.

Vprašanje o zapisu velike/male začetnice še zdaleč ni samo jezikovno, pač pa tudi politično, pravno in kmetijsko.

Zapis z veliko začetnico (Kranjska klobasa) je treba uporabiti v zakonodajnih in tistih besedilih, ki želijo izpostaviti geografsko zaščitenost izdelka.
V poljudnih in oglaševalskih besedilih pa je bolje uporabiti malo začetnico, saj ne gre za lastno, pač pa »zgolj« zaščiteno ime.