Z avtom v kino – spoznajte okrnjenke!

Bližnjice niso vedno krajše, ponujajo pa zanimivo potovanje. Tudi jezik jih naravnost obožuje, saj teži h krajšanju besed. Zato poznamo okrajšave, kratice, formule in simbole, besede pa lahko krajšamo tudi tako, da izpustimo le en del in tako nastanejo okrnjenke. To se dogaja v pogovornem jeziku, nekatere okrajšane besede pa se lahko tako dobro ustoličijo v slovarju, da se njena prvotna oblika povsem izgubi.

Če se odpeljete z avtom ali motorjem v kino in med čakanjem na svoje dekle, ki se obnaša bolj eko, zato bo prišla s kolesom, berete časnik, ste že najmanj petkrat skrajšali besede. Jih prepoznate? Oglejmo si jih v vsej njihovi dolžini.

avto – avtomobil
kolo – dvokolo
motor – motorno kolo
kino – kinematograf
časnik – časopis
eko – ekološki

Daljše besede so zloženke, saj so zložene iz več besed, nekatere celo iz več jezikov! Zapeljimo se po izvoru izrazov za omenjena cestna prevozna sredstva.

Vozilo, ki se premika samo

Avtomobil je slovenščina prevzela iz sodobnih evropskih jezikov. Poslovenili smo jo iz hibridne zloženke iz grščine autós, kar pomeni »sam«, in latinščine mōbilis, ki označuje nekaj, kar je »premično, mobilno«. Torej je avtomobil vozilo, ki se premika samo, to je brez vprege. Na voznika očitno niso pomislili.

Avto je tudi prvi del zloženke, ki ima dva pomena:

- »sam«: avtogram, avtobiografija, avtomat, avtoportret, avtosugestiven;

- »avtomobilski«: avtocesta, avtovleka, avtogaraža, avtošola, avtodom.

Ko je avtomobil postal nujna oprema vsakega dobrega snubca, se je raba besede toliko razširila, da se je v pogovornem jeziku skrajšala v avto in tako zdaj vsako leto občudujemo avto leta. Kljub dolgotrajni in množični uporabi besede pa to še vedno ni knjižni izraz za to vozilo. Tako se tudi poimenovanja za nove vrste avtomobilov držijo daljše različice: samovozeči oz. samovozni avtomobil, električni avtomobil, hibridni avtomobil. Proizvajalci in drugi ljubitelji jeklenih konjičkov pa vse bolj govorijo o avtu.

Zakaj ima kolo dve kolesi?

Medtem ko sta sopomenki avto in avtomobil precej razširjeni, pa je pri kolesu precej drugače. Ste že sploh kdaj slišali za dvokolo? Ali ste se morda vprašali, zakaj vozilu z dvema kolesoma pravimo kolo? Kolo je namreč le krajša oblika besede dvokolo! Ta pa je nastala iz bicikla, ki je sestavljen iz latinskih izrazov bi- (dva) in cyclus (kolo). (Dvo)kolo je torej le prevod besede bicikel, ki je sčasoma izgubila eno kolo. Če pa mu dodamo še eno kolo, dobimo trikolo, tricikel ali trikolesnik.

Tudi motorno kolo, ki se je skrajšalo v motor, prihaja iz latinščine: birota automataria (avtomatsko kolo) oz. motus, kar pomeni »gibanje«. Iz dveh besed smo torej dobili eno (enobesedenje).

»Neregularne skrajšave so pri poimenovanjih prevoznih sredstev pogoste,« nas pouči Etimološki slovar slovenskega jezika. Poglejmo si nekaj primerov takih okrnjenk v tujih jezikih.

v nemščini: Rad iz Fahrrad,
v francoščini: vélo iz vélocipède,
v angleščini: bike iz bicycle, motorbike, motorcycle, tricycle, motortrike.

Čeprav so včasih okrajšave na prvi pogled nelogične, globlji pogled razkrije ozadje, ob katerem je vse jasno.
Primerjajte tudi besede, kot so kinematograf – kino, eko – ekološki, mobitel – mobi, in dodajte še kakšno svojo.

Ste morda spregledali članek iz prejšnjega tedna Spregovorimo o spolnosti?
Vabljeni k branju, prihodnji teden pa pojasnimo, zakaj so sodni tolmači več kot prevajalci.