Sestavni del medčloveške komunikacije in s tem besedišča vsakega jezika so t. i. žaljivke. Gre za besede z žaljivim pomenom, ki glede na moralna pravila neke družbe veljajo za neprimerne.
Uporaba žaljivk je bila v vseh zgodovinskih obdobjih in družbenih okoljih nezaželena, na različne načine preganjana iz javnega življenja, v določenih primerih pa celo sankcionirana. Slednje se lahko zgodi tudi dandanes, saj lahko nepremišljen žalilec zaradi uporabe grdih besed tudi pravno odgovarja.
Sčasoma se lahko pomen žaljivk, psovk in kletvic znatno spremeni ali celo izgubi (»Krščenmatiček!«), ves čas pa zaradi družbenih sprememb nastajajo tudi nove (»Da bi ti Murko na poroki pel!«). 
V današnjem članku si bomo ogledali razliko med kletvicami in psovkami, poiskali sodobne slovenske kletvice ter preverili, ali tiste najsočnejše domače res izvirajo iz jezikov naših južnih sosedov.
Slovenske kletvice in psovke – razlika
Psovka je vrsta žaljivke, ki se nanaša na sogovorca. Izrečena je namerno in na glas, govorec z njo nagovorjenemu ne želi slabega, ga pa želi razžaliti, ponižati ali osramotiti. Odraža govorčevo jezo, prezir ali obsodbo nagovorjene osebe. Za razliko od kletvice se nanaša na sedanjost, na tisti trenutek, ko je izrečena. Navadno se pri psovkah govorec poslužuje žaljivih, posmehljivih izrazov, anatomskih delov in telesnih izločkov, ga zmerja z živalskimi imeni ali zlobnimi višjimi silami ali mu pripisuje negativne lastnosti ali dejanja.
Nekaj najpogostejših slovenskih psovk:
- Drek
- Smet
- Rit
- Pes
- Svinja
- Gnida
- Govedo
- Umazanec
- Lažnivec
- Pokvarjenec
- Smrad
- Bedak
- Kurba
- Hudič
- Vrag
Vse navedene psovke lahko tudi, skladno s stopnjo naše jeze, za močnejši učinek med seboj poljubno kombiniramo:
- Prasec umazani
- Svinja lažniva itd.
Kletvice so bolj grobe od psovk, pogosto so izrečene nenamerno, v afektu, z njimi sproščamo svojo jezo in si dajemo duška, za razliko od psovk pa z njimi izrekamo slabo željo, zlonamernost. Izražajo se v obliki vzklikov. Kletvice so usmerjene v boga, višje sile, predmete ali osebe, ki jih ni v naši neposredni bližini. Pogosto jih izrekamo, kadar smo jezni sami nase. Za razliko od psovk, ki obstajajo v obliki posamezne žaljive besede, so kletvice uveljavljene v obliki besednih zvez ali povedi.
Pa še nekaj primerov pogostih slovenskih kletvic:
- Naj te strela udari!
- Hudič te vzemi!
- Naj te vrag pocitra!
- Jebela cesta!
- Tristo kosmatih (medvedov)!
- Pojdi se solit!
- Naj me vrag vzame!
H kletvicam uvrščamo tudi vzklike in evfemizme (t. i. nadomestne kletvice), ki imajo podobno strukturo in namen kot kletvice, vendar je povedek tukaj izpuščen:
- Krucefiks!
- Tristo hudičev!
- Aufbiks!
Slovenske kletvice in pomoč višje sile
Nekatere slovenske kletvice temeljijo na sklicevanju na višje sile:
- Bog
- Hudič
- Strela
- Grom
oz. na nekaj ali nekoga, ki ti lahko povzroči škodo. Ker se sodoben človek boga in hudiča ne boji več tako, kot so se ga naši predniki, se sodobne slovenske kletvice namesto na božjo moč raje sklicujejo na druge, aktualne avtoritete, tabuje ali nezaželene pojave, nekatere pa nastanejo kot posodobljena različica že obstoječih, starejših kletvic:
- Da bi te Hilda zaposlila!
- Da bi ti Murko pel na poroki!
- Da bi ti sin zeta domov pripeljal!
- Dvesto kradljivih tajkunov!
- Tristo lažnivih politikov!
Smo številne slovenske kletvice in psovke res prevzeli od južnih sosedov?
Vsi tisti, ki menijo, da so slovenske kletvice in psovke zelo blage in da smo tiste »krepkejše« prevzeli od južnih sosedov, bodo morda presenečeni nad dejstvom, da so bile besede jeb*ti/je*i, kurec/ku*c, pizda/pič*a in njihove izpeljave ter uporaba v slovenskem jeziku zabeležene že v številnih slovarjih 19. stoletja (Pleteršnikov slovensko-nemški slovar iz let 1894–95, 1. in 2. izdaja Janežičevega slovensko-nemškega slovarja, Murkov slovensko-nemški slovar iz leta 1832, Gutsmanov slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar iz leta 1789).
Žaljivke so in bodo ostale del živega jezika
Ne glede na nedostojno obarvanost in s tem povezano javno grajo ter zavračanje pa žaljivke živijo naprej. Kljub profanosti, ki jo izražajo, jih ne moremo enoznačno umestiti v kategorijo odvečnega oz. nepotrebnega besedišča, ki je zgolj odraz neotesanosti ter nizke moralne drže govorca. Žaljivke so, kot vse druge besede, sestavni del človeške komunikacije in s tem del jezikovne ter kulturne dediščine.
Katere kletvice pa vi najpogosteje uporabljate in – kar je še pomembneje – komu jih najpogosteje namenite? Pa bodite iskreni, porkamadona!
Vam je bil članek všeč?
Všeč mi je
81
Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Kopiraj povezavoPodobni članki
14. Marec 2011
Angleščina, ki jo govorijo v ZDA, je drugačna od angleščine v Veliki Britaniji. Če potrebujete prevod besedila za britanski trg,...
18. Januar 2019
Odločeni, da se tudi letos ne bomo zlili z množico in za božič pošiljali koledarjev, pisal in dežnikov, smo prišli na prav posebno...
30.000 bralcev se ne more motiti
Komentarji
Putana Eva vaka škrova, ki te
Ernest v
Putana Eva vaka škrova, ki te je zvalila.
Ker so domače in učinkovite,
Bojan D. v
Ker so domače in učinkovite, so dragocene še cepec, butec in bebec. Izgovarjam(o) še take, ki izhajajo iz starega psihiatričnega besednjaka, kreten, idiot in imbecil. Slednje imajo celo malo večjo moč. Psovke izgovarjamo precej nenadzorovano, vendar sem zdaj pomislil in ugotovil, da jih sam nevede precej dosledno izbiram glede na okoliščine, da "se mi je napravil" kar cel sistem stopnjevanja (kot sem jih napisal, od najmilejše do najmočnejše). Cepec, butec in bebec so bolj osebne, mogoče celo malo bolj naklonjene, in gredo ljudem, ki jih bolje poznam, druge tri pa običajno namenim mimovozečim nastopačem ali tistim, ki odrivajo vse ogrog sebe, da pridejo do cilja.Psovke seveda niso prijetne. Dobro večino verjetno izrečemo tako, da nas ozmerjani ne sliši.Če je res nuja, zase očičajno izberem najbolj ustrezno, rečem si, matr, sm cepec.
Bojan, hvala za zanimiv
Nadja v
Bojan, hvala za zanimiv komentar.Cepec, butec in bebec so gotovo precej bolj mile, kot so kreten, idiot in imbecil. Tudi glede premišljene izbire glede na okoliščine se moram strinjati z vami – zagotovo drži, da smo pri izbiri psovk za tiste, ki jih ne poznamo in ki nas pogosto tudi ne slišijo, ko jih izrečemo, precej bolj "sproščeni", kot smo pri ljudeh, s katerimi se družimo pogosteje ali s katerimi imamo tesnejši odnos.Ha-ha, ta glede skrbne izbire psovk zase pa je dobra. <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>
Klene slovenske "kletvice"
Jernej Demšar v
Klene slovenske "kletvice" niso kletvice, ker ne služijo psovanju, preklinjanju, žaljenju, ampak zgolj pridušanju. Niso agresivne, zlonamerne, ampak samo hudomušne. Pač v klasični slovenski maniri, da agresije ne usmerjamo neposredno v nasprotnika, navzven, ampak navznoter ali v najboljšem primeru malo popustimo ventil. Zato so vse te fraze brezzobe, impotentne, patetične, naslovnika v ničemer ne prizadanejo, v njem kvečjemu izzovejo posmeh. Zato jih tudi lahko mirne duše uporabljate v članku in zraven z mežikcem ;) daste vedeti, da ne gre zares. Razlika je, če nekomu rečeš "naj te vrag pocitra" ali pa "pojdi fafat maminega tiča, pankrt kurbin". Pri katerem primeru se se vam prižgale rdeče lučke? Seveda pri drugem, rdeče lučke so indic, da gre za kletvico.
Jernej, pozdravljeni,ah, vse
Nadja v
Jernej, pozdravljeni,ah, vse pa vendarle niso tako brezzobe, kot pravite. <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>Če bi vam kakšna pripadnica nežnejšega spola, ki vam je pri srcu, rekla: »Hudič te vzemi!«, vam najbrž ne bi bilo čisto vseeno, prav tako pa bi se verjetno morali strinjati s tem, da je bila jeza nedvomno usmerjena proti vam (ne pa navznoter), kajne? <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>
Nadja pozdravljeni,kar ste
Jernej Demšar v
Nadja pozdravljeni,kar ste napisali, je sicer res, ampak hkrati dokazuje tudi mojo poanto. Punca bi mi res dala vedeti, kaj si misli o meni (nič dobrega očitno), ampak ali bi me osebno prizadela? Bi zadela mojo nevralgično točko? Njena želja, kakorkoli iskrena, naj me vzame hudič, je kvečjemu prikupna, ne zlonamerna, hudič pač ne obstaja. (Lahko bi to rekla s takim ognjem v očeh, da bi videl, da v hudiča resnično verjame, kar pa bi jo umestilo v kategorijo versko blaznih in s tem spodkopalo kakršnokoli kredibilnost, skratka ne bi je mogel jemati resno.) V nobenem primeru ne bi bil osebno prizadet, užaljen, kar je namen kletvic, žaljivk, psovk.Z brezzobostjo mislim točno to, da ne udarijo neposredno, naslovnik slovenske kletvice vedno samo sklepa na sogovornikovo pozicijo. V vašem primeru: punca me pošlje k hudiču in jaz sklenem "aha ne mara me". To sporočilo zadaj je tisto, za katerega mi ni vseeno, medtem ko mi je za hudiča povsem vseeno. "Zobata" žaljivka pa bi morala zadeti tako močno, da bi človeka bolj prizadela sama vsebina žaljivke kot pa sporočilo za njo (da punca ne želi imeti nič z menoj). In takih v slovenščini nimamo, vsaj ne uveljavljenih, sestaviti se jih seveda da.
Sama včasih uporabljam:
Andreja v
Sama včasih uporabljam: 'mačku ti', 'ne seri', 'butl neumn', 'konju jedan', 'sneta skira' in podobno, vendar bolj z občutkom trenutne zaprepadenosti in ne jeze ali celo žalitve.
Andreja, zdravo,sneta sekira?
Nadja v
Andreja, zdravo,sneta sekira? To pa prvič slišim, dobra! <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>
Še par takih:Če se kdo smeje
Andreja v
Še par takih:Če se kdo smeje na vsa usta, rečemo, da se 'reži kt strte klešče'.Če smo prezaposleni, pravimo, da imamo 'tolk dela, da b cela bela marela zgorela'.Če je prostor umazan, zanemarjen, potem 'je svina not padla'. Seveda je potem treba 'to svino puspravt'.Če kdo vozi prepočasi, bentim: "Ej, zbud se, ne mi spat sred ceste.", če prehitro, pa: "Se t pa mudi na Žale ..."
Andreja,odlične ste
Nadja v
Andreja,odlične ste prispevali, super! <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>
Rad bi na tem mestu poudaril,
Boštjan Mejak v
Rad bi na tem mestu poudaril, da je uporaba kletvice "jebi se" napačna, pravilno je namreč "jebaj se". Ne vem, zakaj se tudi v filmskih podnapisih uporablja napačen zapis. Podvrženost pogovornemu jeziku zna biti zavajajoča. ;)
Naj ti poštar u nabiralnik
Matej Kincel v
Naj ti poštar u nabiralnik špukne.
Ker sem mama neprestano pazim
Sabina Korošec v
Ker sem mama neprestano pazim kaj rečem, ko se pridušam. Otroci vedo, da imam stopnje jeze in temu primerne "pridušnice". Recimo: "Mandi, al boste al ne boste npr. pospravili posode" je začetek jeze, dvakrat "mandi mandi al boste..." je več jeze, nato nastopi pridušnica "mater 100 mater al boste al ne...", ki je najhujša. Takrat delajo kot urice.Če pa rečem: "mah, mandi gleda npr. pospravljanje" potem smo vsi sproščeni ... Ta beseda je ljubkovalni izraz za zajčka. izbrala sem jo, ker potrebujem neko besedo, da se z njo pridušam, ne želim pa pi*, ku* in jeb*.No, toliko od mene. Sem se pa dodobra nasmejala. In vas bom še prišla prebrat. Mandi, da res.
Ma prov res doro si se spomnu
Žiga Vrhovec v
Ma prov res doro si se spomnu
Dodaj nov komentar