Pisanje prislovov (in besed na splošno) skupaj ali narazen je v jeziku vedno aktualna in pereča tema. Ja, če nogometni navdušenci pobirajo stave, katera ekipa bo zmagala na nogometni tekmi, potem slovenisti pobirajo stave, kdaj (in če sploh) se prislovi pišejo skupaj.
Kaj so prislovi?
Prislov je besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, dogajanje ali stanje. V osnovi ločimo časovne (ponoči, zdaj), krajevne (zgoraj, v, nad), vzročne (zato, pomotoma, zatorej) in načinovne (nenadoma, zaporedoma, preveč) prislove.
V nadaljevanju sledi pregled pisanja prislovov skupaj/narazen glede na to, ali ti tvorijo sklop, izpeljanko ali se vežejo s predlogom.
Pravkar gre gor in dol
- Prislove, ki se povezujejo v sklope, pišemo skupaj: čedalje, količkaj, onkraj, pravkar, vsepovsod …
- Prislove, ki so stalne besedne zveze in vsebujejo veznike ali členke, pišemo narazen: bolj in bolj, gor in dol, noč in dan, bolj ali manj, zdaj pa zdaj, prej ali slej …
- Prislove iz prvotnega predloga + samostalnik, pridevnik ali predlog pišemo skupaj, če se pomena sklopa ne da izpeljati iz njegovih sestavin.
Zveni zapleteno? Poglejmo nekaj primerov:
do- | dokaj |
---|---|
na- | nadalje, narazen, naravnost, nato |
po- | ponekod, poprej, poredko, povprek, ponavadi |
v- | včasih, vnaprej, vpričo, vstran |
z- | zdaleč |
za- | zagotovo, zares, zakaj, zato. začasa |
nad- | nadvse |
Na pol ali napol?
Nekatere prislovne sklope, ki smo jih navedli v zgornji tabeli, lahko pišemo tudi narazen, vendar se s tem spremeni njihov pomen. Takšni primeri so:
- na pol/napol – Kruh je narezala na pol. Napol zbujen je prišel h kosilu.
- na tanko/natanko – Rezine razrežite na tanko. Danes mineva natanko 10 let.
- na glas/naglas – Kričal je na ves glas. Nova soseda ima zanimiv naglas.
Poskusite poiskati nekaj primerov še za: od spodaj/odspodaj, od zadaj/odzadaj, po navadi/ponavadi.
Zadnjič, dopoldne
Izpeljanke iz prislovov pišemo skupaj. Takšni primeri so:
-ič | zadnjič, posamič |
---|---|
-krat |
enkrat, zadnjikrat |
-o | pogosto, nadrobno |
-a | zlepa, zgrda, zdoma |
-e | dopoldne, popoldne, nazadnje |
-i | hkrati, opolnoč, ponoči, poleti |
-aj | spodaj, zgoraj |
-em | medtem, potem, zatem, obenem |
-im | predlanskim, predvčerajšnjim |
Po navadi, od nekdaj
Predložne zveze, torej predlog + beseda v sodobni obliki, pišemo narazen. V pomoč vam je lahko tudi nenapisano pravilo, ki pravi, da če lahko med besedi v besedni zvezi (v našem primeru predložni) vrinemo še eno besedo, to besedno zvezo pišemo narazen.
do | čistega, sitega, konca, dobrega |
---|---|
iz | celega, prvega, večjega |
k | letu |
na | mah, moč, videz, veliko, lepem |
od | malega, doma, konca, kraja, nekoč |
po | nesreči, polnoči, pravici, resnici, zlu |
ob | kratkem, svojem |
pod | kraj, noč, večer |
s | časom, hudo |
Obravnava pravopisnih pravil (kar je pri pisanju skupaj/narazen neizogibno) predstavlja eno težjih poglavij v slovenskem jeziku. Poenostavljanje pravopisnih pravil bi bilo »krivično« do vseh snovalcev pravopisa in jezika, zato se moramo pravil preprosto naučiti.
da bere in se druži z ljudmi, pametnejšimi od sebe.

Kratek pravopisni kviz
Za konec smo vam pripravili kratko preverjanje znanja o pisanju prislovov skupaj ali narazen.
- Čedalje/če dalje bolj si mu všeč.
- Naslednjič zagotovo/za gotovo pridemo.
- Dositega/do sitega sem se najedla.
- Kruh je nadrobila na drobno/nadrobno.
- Ponavadi/po navadi smo praznike preživeli doma.
- Tvojega obiska smo bili nadvse/nad vse veseli.
- Kruh razdeli napol/na pol.

Rešitve: čedalje, zagotovo, do sitega, na drobno/nadrobno, ponavadi/po navadi – odvisno od pomena, nadvse, na pol.