Po navadi ali ponavadi?

Pisanje prislovov (in besed na splošno) skupaj ali narazen je v jeziku vedno aktualna in pereča tema. Ja, če nogometni navdušenci pobirajo stave, katera ekipa bo zmagala na nogometni tekmi, potem slovenisti pobirajo stave, kdaj (in če sploh) se prislovi pišejo skupaj.

Kaj so prislovi?

Prislov je besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, dogajanje ali stanje. V osnovi ločimo časovne (ponoči, zdaj), krajevne (zgoraj, v, nad), vzročne (zato, pomotoma, zatorej) in načinovne (nenadoma, zaporedoma, preveč) prislove.

V nadaljevanju sledi pregled pisanja prislovov skupaj/narazen glede na to, ali ti tvorijo sklop, izpeljanko ali se vežejo s predlogom.

Pravkar gre gor in dol

Prislove, ki se povezujejo v sklope, pišemo skupaj: čedalje, količkaj, onkraj, pravkar, vsepovsod …
Prislove, ki so stalne besedne zveze in vsebujejo veznike ali členke, pišemo narazen: bolj in bolj, gor in dol, noč in dan, bolj ali manj, zdaj pa zdaj, prej ali slej …
Prislove iz prvotnega predloga + samostalnik, pridevnik ali predlog pišemo skupaj, če se pomena sklopa ne da izpeljati iz njegovih sestavin.

Zveni zapleteno? Poglejmo nekaj primerov:

do-	dokaj
na-	nadalje, narazen, naravnost, nato
po-	ponekod, poprej, poredko, povprek, ponavadi
v-	včasih, vnaprej, vpričo, vstran
z-	zdaleč
za-	zagotovo, zares, zakaj, zato. začasa
nad-	nadvse

Na pol ali napol?

Nekatere prislovne sklope, ki smo jih navedli v zgornji tabeli, lahko pišemo tudi narazen, vendar se s tem spremeni njihov pomen. Takšni primeri so:

na pol/napol – Kruh je narezala na pol. Napol zbujen je prišel h kosilu.
na tanko/natanko – Rezine razrežite na tanko. Danes mineva natanko 10 let.
na glas/naglas – Kričal je na ves glas. Nova soseda ima zanimiv naglas.

Poskusite poiskati nekaj primerov še za: od spodaj/odspodaj, od zadaj/odzadaj, po navadi/ponavadi.

Zadnjič, dopoldne

Izpeljanke iz prislovov pišemo skupaj. Takšni primeri so:

-ič	zadnjič, posamič
-krat	enkrat, zadnjikrat
-o	pogosto, nadrobno
-a	zlepa, zgrda, zdoma
-e	dopoldne, popoldne, nazadnje
-i	hkrati, opolnoč, ponoči, poleti
-aj	spodaj, zgoraj
-em	medtem, potem, zatem, obenem
-im	predlanskim, predvčerajšnjim

Po navadi, od nekdaj

Predložne zveze, torej predlog + beseda v sodobni obliki, pišemo narazen. V pomoč vam je lahko tudi nenapisano pravilo, ki pravi, da če lahko med besedi v besedni zvezi (v našem primeru predložni) vrinemo še eno besedo, to besedno zvezo pišemo narazen.

do	čistega, sitega, konca, dobrega
iz	celega, prvega, večjega
k	letu
na	mah, moč, videz, veliko, lepem
od	malega, doma, konca, kraja, nekoč
po	nesreči, polnoči, pravici, resnici, zlu
ob	kratkem, svojem
pod	kraj, noč, večer
s	časom, hudo

Obravnava pravopisnih pravil (kar je pri pisanju skupaj/narazen neizogibno) predstavlja eno težjih poglavij v slovenskem jeziku. Poenostavljanje pravopisnih pravil bi bilo »krivično« do vseh snovalcev pravopisa in jezika, zato se moramo pravil preprosto naučiti.

Ne pozabimo, da se človek najbolje uči na dva načina:
da bere in se druži z ljudmi, pametnejšimi od sebe.