Zelo zanimivo področje raziskovanja jezika je sociolingvistika ali družbeno jezikoslovje, ki se ukvarja s preučevanjem družbenih vplivov na jezik in obratno. Danes bomo prav s pomočjo sociolingvistike dokončno ugotovili, ali vedno čvekajo samo ženske (namig: ne drži). 

V nadaljevanju bodo na podlagi različnih znanstvenih in strokovnih raziskav predstavljene res hudomušne ter zanimive razlike med spoloma, ki jih lahko zasledimo v vsakdanji komunikaciji.

Kdo govori »prestižen govor«?

Uporaba bolj prestižnih jezikovnih oblik je bolj tipična za ženske kot moške.

To nekateri raziskovalci razlagajo kot željo žensk po boljšem družbenem položaju, kar so jim nekdaj omogočali moški iz višjih družbenih razredov.

Govor slovenskih žensk je bližje standardnemu, knjižnemu jeziku kot govor moških.

Zakaj? Ženske naj bi se tako uklanjale družbenim normam (da so mile, nežne, plašne, ubogljive), bile vzgled otrokom, si zagotovile napredovanje v službi …

Moški sogovornico večkrat prekinjajo

Komunikacijske razlike med spoloma so povezane tudi z znanjem, védenjem, kaj je v določenih okoliščinah primerno ter zaželeno in kaj ne.

Kdo večkrat prekine sogovorca – moški ali ženske?

Če v pogovoru sodelujeta dva moška ali dve ženski, prekinitev skoraj ni, medtem ko v pogovoru med moškim in žensko moški sogovornico velikokrat prekinejo. To izkazuje moško dominanco in obvladovanje poteka ter tematike pogovora.

Kdo je bolj zgovoren – moški ali ženske?

Prepričani smo, da ob tem vprašanju odgovor z lahkoto izstrelite: ja, ženske vendar! Ne, ne. Omenjeni stereotip še zdaleč ne drži.

V zanimivem eksperimentu poljskega raziskovalca so morali udeleženci opisati tri slike (čas opisovanja ni bil omejen).

Rezultati so pokazali:

• da so moški v povprečju govorili štirikrat dlje kot ženske.

Zgovornost pa je v družbi velikokrat pripisana ženskam, ker ženski pogovor pogosto označujemo s klepetom, torej »živahnim, sproščenim pogovorom o nepomembnih stvareh«.

Ženske so z Marsa, moški pa z Venere, kajne?

Ženske v pogovoru:

• Uporabljajo več sklepnih vprašanj (npr. »Finančna kriza bo pustila posledice, kajne?«), vendar ne zaradi negotovosti pri izražanju, pač pa zaradi spodbude k nadaljevanju pogovora.
• Uporabljajo trikrat več odločevalnih vprašanj – tistih, pri katerih je odgovor da/ne (npr. »Imaš rad zelenjavo?«).
• Zastavljajo več vprašanj. Domnevno zato, ker naj bi bile bolj radovedne, sicer pa v pogovoru več vprašanj zastavlja tisti, ki ima večjo družbeno moč.

Ženske prejemajo več komplimentov …

… in tudi dajejo jih več ter pogosteje.

V ženski družbi je dajanje komplimentov povsem običajno (komplimenti so navadno povezani z videzom):

Uau, kak lepa bluza! Kaki hudi šuhi! Uf, dons si se pa upedenala!

V moški družbi bomo komplimente slišali redkeje, če pa že, bodo ti povezani z lastnino ali spretnostmi:

U, nova mašina, ha?

Ženske čvekajo, moški blebetajo

Jezikovnokorpusna analiza dr. Irene Stramljič Breznik je pokazala, da se v korpusu Gigafida s kvalifikatorjem »slabšalno« pojavljajo naslednji glagoli (v povezavi z govorjenjem):

• za moške: blebetati, čvekati, dolgoveziti, pleteničiti, tveziti in blekniti (1167 glagolov);
• za ženske: čvekati, blebetati, dolgoveziti, tveziti (493 glagolov).

Zanimivo je, da je glagolov, ki so povezani z govorjenjem in označeni s kvalifikatorjem »slabšalno«, več za moško- kot ženskospolske oblike.