Vsak dan je lahko razlog za praznovanje. Verjetno se vsi najbolj veselimo rojstnih dni, obletnic in decembrskih obdarovanj, vendar to še zdaleč niso vse radostne priložnosti, ki jih lahko obeležimo. Ker imamo radi jezike in vse, kar je z njimi povezano, smo sestavili koledar jezikovnih praznikov v letu 2022. Morda pa kakšnega vzamete za svojega in ga preživite na povsem samosvoj način.
Zima
4. januar, svetovni dan Braillove (Brajeve) pisave
Takoj po novoletnih praznovanjih napoči dan, ko se spomnimo pomembnega dosežka v razvoju komunikacije. Louis Braille je namreč leta 1821 izumil pisavo za slepe, ki temelji na principu dvignjenih pik, razporejenih v liku pravokotnika. V dobi digitalizacije pa je ta pisava nadgrajena še z Brajevo vrstico. Ta naprava slepim nadomešča ekran, saj izboči pike, ki omogočajo branje vsebine na računalniku.
Morda pa ravno zdaj kdo med vami tole bere na svoji Brajevi vrstici!
21. februar, svetovni dan materinščine
Materinščina ali prvi jezik je tisti jezik, ki se ga naučimo doma, v družini. Pomembno je, da kljub globalizaciji in mnogim selitvam ohranjamo svojo materinščino in jo prenašamo na nove generacije.
Pomlad
19. marec, svetovni dan pripovedništva
Vsako leto na marčevski ekvinokcij praznujemo ustno pripovedovanje zgodb. Na ta dan ljudje na veliko pripovedujejo in poslušajo različna besedila na različnih lokacijah po svetu. Udeleženci so vabljeni, da pripovedujejo zgodbe znanih avtorjev, še bolj pa, da povedo kaj zanimivega iz svojega življenja in tako med seboj stkejo prav posebne vezi.
21. marec, svetovni dan poezije
Upamo, da ste si dan poprej dobro ogreli glasilke, kajti na vrsti je maratonsko branje pesmi. Prvi pomladni dan je Unesco postavil na svoj seznam, da bi po vsem svetu znova zacvetela poezija v takšni ali drugačni obliki. Prav mogoče je, da boste lahko spet v kakšni kavarni svoje omamno okrepčilo plačali z verzom ali dvema.
2. april, svetovni dan mladinske književnosti
Na Andersenov rojstni dan se posvečamo literaturi za otroke in mladostnike. Mladi bralci imajo dandanes čtiva kot listja in trave, a jih žal v knjižnice zahaja zmeraj manj. Morda je to dan, da z našimi najmlajšimi in malo starejšimi priredimo bralni večer in se zabavamo offline.
23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic
Prvi slovenski knjigi imata letnico 1550. Njun namen je bil Slovence opismeniti in jim približati osnove vere. Danes je na naših tleh knjiga mnogo več kot le skromen priročnik. Je nosilka idej, zakladnica zgodb, skrinjica ubranih verzov in paleta čudovitih likovnih umetnin.
Saj veste, da obstaja tudi verzija za odrasle, kajne?
Poletje
1. junij, dan prijaznih besed
»Say something nice day« je odlična priložnost, da odpihnemo prah z lepih besed, kot so prosim, hvala in dobro ti gre. Polepšajte dan svojim sodelavcem, prijateljem in družini.
23. junij, dan pisalnega stroja
Se še spomnite ropotajoče mehanske naprave za tipkanje? Svet jo pozna že od davnega leta 1874, ko je začela lajšati pisanje in zapisovanje. Moderni pisatelji so odložili peresa, navadni smrtniki pa so se nehali ubadati z nerazločnimi pisavami uradnikov. Razvoj je pozneje prinesel električno različico pisalnega stroja, ki pa jo je kaj hitro spet zamenjal računalnik. Toda take romantike, kot jo ustvarja prvotni pisalni stroj, ni več.
Jesen
8. september, svetovni dan boja proti nepismenosti
Pismenost ni samo prepoznavanje črk in številk, pač pa je sposobnost iz njih izluščiti pomen, ga interpretirati in uporabiti. Pismenost je to, da najdeš pravi avtobus proti domu, da lahko med vsemi pralnimi praški najdeš najcenejšega, da izračunaš, koliko ograje potrebuješ okoli svojega vrta, ter kako na spletu najdeš pravo in resnično novico.
23. september, mednarodni dan jezika za gluhoneme
Znakovni jezik je posebna vrsta sporazumevanja, pri kateri uporabljamo roke, obrazno mimiko in telo.
Uporabljajo ga predvsem osebe z gluhoto pri vsakdanjem sporazumevanju v družbi. Podobno kot pri ostalih jezikih obstaja več geografsko pogojenih različic. Za mednarodno sporazumevanje pa obstaja posebna varianta.
26. september, svetovni dan jezikov
Na prvih mestih najdemo angleščino, španščino in mandarinsko kitajščino. Prvo zaradi svoje preprostosti in praktičnosti, drugi dve pa zaradi ogromnega števila naravnih govorcev. Slovenščina morda po številu govorcev sodi med manjše jezike, a je v njej napisan najstarejši dokument v katerem koli slovanskem jeziku, leta 1584 pa je bila 12. jezik na svetu z lastnim prevodom Biblije, zaradi česar je ta jezik večji, kot je videti na prvi pogled.
30. september, mednarodni dan prevajanja
Ko že ravno govorimo o prevajalstvu, vidimo, da so potrebe po literaturi v domačem jeziku prisotne že od nekdaj. To je dan, ko se spomnimo pomena prevajanja in se poklonimo trdemu delu, ki ga prevajalci opravljajo. Danes se svet trudi razviti strojno prevajanje, a za zdaj ni videti, da bi ta poklic lahko kakšna umetna inteligenca povsem nadomestila. Vsaj kar se tiče manjših jezikov, kot je slovenščina.